Projekti / Programi
Linearno in ne-linearno modeliranje kompleksnih podatkov za določanje konteksta
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.00.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P351 |
Naravoslovno-matematične vede |
Strukturna kemija |
| P410 |
Naravoslovno-matematične vede |
Teoretična kemija, kvantna kemija |
nekovalentne interakcije, NMR spektroskopija, laserska pinceta, rešetanje, metoda fragmentov
Raziskovalci (4)
Organizacije (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0104 |
Kemijski inštitut |
Ljubljana |
5051592000 |
21.007 |
| 2. |
1540 |
Univerza v Novi Gorici |
Nova Gorica |
5920884000 |
14.074 |
Povzetek
Vpeljali in razvili bomo eksperimentalno metodologijo za raziskave ligand-receptor interakcij. Uporabili bomo metode jedrske magnetne resonance (NMR) visoke ločljivosti in "molecular force" spektroskopije. Poseben poudarek bo na reševanju problemov povezanih z veliko molekulsko maso proteinov in slabo topnostjo ligandov v vodni raztopini. Razvoj eksperimentalne metodologije bo usmerjen v določanje eksperimentalnih parametrov, ki omogočajo prepoznavanje vezave ligandov na proteinske tarče in kvantitativno ovrednotenje nekovalentnih interakcij pri tvorbi kompleksov ligand-receptor. Natančno prepoznavanje vezave ligandov je bistveno za učinkovitost metod rešetanja spojin. Poznavanje narave in energetike nekovalentnih interakcij med funkcionalnimi skupinami liganda in receptorja je izredno pomembno za racionalno načrtovanje novih zdravilnih učinkovin in razvoj teoretičnih algoritmov za raziskave kompleksov učinkovin z receptorji.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultasti so pomembni iz več vidikov:
a) Vpeljujemo nove metode v jezikoslovju in na področju proteinov. S tem hkrati krepimo interdisciplnarnost med naravoslovnimi in humanističnimi vedami.
b) Primerjamo anglosaksonsko in slovensko pomensko strukturo.
c) Razvijamo numerične in računalniške metode za obdelavo kompleksnih več-dimenzionalnih podatkov.
d) Delamo preglede mednarodnih dosežkov na obeh področjih, ki jih obdelujemo.
Pomen za razvoj Slovenije
Zasnovali in implementirali smo računalniško lupino, ki služi za generacijo mrežnih sistemov za tvorbo tezavrov. Tezaver slovesnkih glagolov, je v razvoju. Tezavrov v slovenskem jeziku še nimamo. S tega stališča je razvoj našega sistema toliko bolj pomemben. O sami zgradbi sistema smo poročali na dveh konferencah v Ljubljani.
V enem delu tega projekta jemljemo v poštev tudi narečno različnost 'podobnost' posameznih izrazov. Slovenska narečja ob zahodni meji imajo zelo razširjen pojav t.i.
podvajanja naslonk Takšno podvajanje je seveda nepotrebno s čisto funkcionalnega stališča, saj je vsa informacija naslonke že izražena z zaimkom, vendar kljub temu pojav podvajanja naslonk še zdaleč ni redek med jeziki sveta. Od nam sorodnih jezikov ga poznata makedonščina in bolgarščina, sicer pa ga imajo še nekateri romanski jeziki, albanščina, arabščina, hebrejščina itd. Ker se obnašanje naslonk v omenjenih narečjih v drugih pogledih ne razlikuje od osrednje slovenskih narečih in standardne slovenščine, je vprašanje, kaj omogoča podvajanje naslonk v Gorških narečjih, še toliko bolj zanimivo.
Vsekakor pa je za naslonke v omenjenih narečjih nujno narediti drugačno analizo nahajanja v stavku, saj je mesto, ki ga zasedajo v drugih slovenščinah, tu že zasedeno z osebnim zaimkom. Pojav podvajanja naslonk pa je zanimiv tudi zaradi generalizacije, ki se je pojavila v jezikoslovni literaturi pred kakim letom, namreč, da poznajo podvajanje naslonk le jeziki, ki imajo tudi določni člen. Ker določnega člena zahodna narečja slovenščine nimajo, je opis tega pojava v omenjenih govorih pomemben zaradi opisanega protiprimera predlagani generalizaciji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
