Projekti / Programi
Informacijskotehnološka mreža za integriranje dolgoročnih ekoloških, biodiverzitetnih in socioekonomskih razikav na Krasu:LTER-Slovenij
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.00.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B003 |
Biomedicinske vede |
Ekologija |
kras, biodiverziteta, ekologija, naravna in kulturna dediščina, informacijska tehnologija, Slovenija
Raziskovalci (9)
Organizacije (1)
Povzetek
Tehnološka mreža za integriranje ekoloških, biodiverzitetnih ter socioekonomskih podatkov bo delovala pod okriljem LTER-Slovenija. LTER (Long-Term Ecological Research) je mreža znanstvenikov, vključenih v dolgoročne ekološke in socioekonomske raziskave na določenih območjih. V mednarodno mrežo ILTER je bil leta 2003 sprejet LTER-Slovenija. Na sedežu mreže bomo pripravili pilotski projekt zbiranja, organiziranja in plasiranja ekoloških, biodiverzitenih ter socio-ekonomskih podatkov iz izbranih t.im. LTER-Slovenija platform. Podatki, generirani v meta bazi podatkov, bodo elektronsko dostopni širši javnosti. Tri platforme oz. območja s posameznimi podobmočji – LTER-mesti so izbrana na krasu. Slovenija, kot krasoslovna dežela, s skoraj polovico kraškega ozemlja, je po bogastvu podzemeljske favne v samem svetovnem vrhu. Podatki o bogati kraški favni, kraški flori in vegetaciji ter socio-ekonomskih aspektih, značilni za izbrana kraška območja bodo generirani v skupni bazi. LTER-Slovenija geografsko pokriva širok spekter kraškega območja, tako kras sensu stricto – matični Kras kot apnenčasto planoto nad Tržaškim zalivom, skrajnim severozahodnim koncem Sredozemlja in kras sensu lato, območja v Alpskem krasu ter notranjskem krasu v porečju reke Ljubljanice. Cilj tehnološke mreže za integriranje ekoloških, biodiverzitetnih in socio-ekonomskih podatkov je vzpostavitev ter učinkovita diseminacija znanstvene informacije, ki temelji na poznavanju kraških ekosistemov, razumevanju ekoloških procesov, ki so specifični na krasu ter ob upoštevanju prostorske in časovne komponente prispevati k ohranjanju, zaščiti ter upravljanju kraških površinskih in podzemeljskih ekosistemov. Z dobro urejeno in dobro dokumentirano prvo tovrstno meta bazo podatkov bomo naredili pomemben korak pri sodelovanju znanstvene sfere s civilno družbo, kjer bo pri kompleksnih odgovorih na kritična ekološka vprašanja neobhodna izmenjava in vpogled podatkov. Vzpostavitev meta baze podatkov bo pripomogla k generaliziranju razpršenih podatkov in znanja, interdisciplinarnim raziskavam in sodelovanju, sintezi informacij ter razvoju teorije o socialnih potrebah. Vse to bo pripomoglo k zavedanju in učenju sprememb, ki se dogajajo v daljših časovnih terminih, kar je zlasti pomembno za specifične ekosisteme, kot so to kraški ekosistemi, saj bo pripomoglo pri ohranjanju njihove naravne in kulturne dediščine. Nenazadnje razvoj in vzpodbujanje medsebojnega sodelovanja, ki je pri zbiranju podatkov nujen, bo pripomogel k povezovanju vseh, ki se s kraškim ekosistemom srečujejo amatersko, znanstveno ali eksistenčno.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru LTER-Slovenija infrastrukture za biodiverzitetne in socioekonomske raziskave na inovativen način podpiramo dostop do integriranih podatkovnih baz ter omogočamo medsebojno raziskovalno sodelovanje na širšem evropskem in multidisciplinarnem nivoju. Znanje razvijamo celostno, vsebinsko in organizacijsko. Uporabniške skupine s kreiranjem njihovih lastnih e-laboratorijev oz. e-služb izmenjujemo podatke ter analitične in modelirane algoritme. Ena izmed elementarnih prvin tega nivoja so biodiverzitetni podatki, poleg drugih virov, npr. seznam vrst, analitično orodje in procesirna sredstva. Vzpostavitev meta baze podatkov o podzemeljski biodiverziteti iz izbranih raziskovalnih platform ne bo služila zgolj izmenjavi podatkov v znanstveni sferi, ampak bo v veliki meri služila širjenju znanja in novih spoznanj tako znotraj izobraževalnega procesa kot tudi ostali zainteresirani javnosti. EU politika v okviru programa LifeWatch podpira raziskovanje na nivoju zaščite, upravljanja in trajnostne rabe biodiverzitete. To je znanstvena in tehnološka infrastruktura za podatke o biotski raznovrstnosti in opazovalnice (Science and Technology Infrastructure for Biodiversity Data and Observatories), ki združuje opazovanje ekosistemov, skupni dostop do ogromnega obsega povezanih podatkov iz različnih baz in opazovalnic, računske zmogljivosti v virtualnih laboratorijih z analitičnimi in modelirnimi orodji ter usmerjeno uporabniško podporo in usposabljanje ter programe za javne stroritve. Sodelovanje v raziskovalni infrastrukturi LifeWatch bo v Sloveniji omogočilo tudi razvoj in uporabo najsodobnejših raziskovalnih metod, saj bo moč uporabiti izkušnje in rešitve drugih evropskih nacionalnih mrež. S tem se podpira raziskovanje zaščite, upravljanja in trajnostne rabe biodiverzitete ter pomaga izboljšati razumevanje našega naravnega okolja. Na ta način bomo osvetlili pomanjkljivosti v znanju in razumevanju življenja na Zemlji. Na evropski in multidisciplinarni ravni bo omogočeno analiziranje in modeliranje podatkov z namenom ugotavljanja in spoznavanja vzorcev in mehanizmov na različnih stopnjah biodiverzitete. Tehnološka mreža za integriranje ekoloških in biodiverzitetnih podatkov bo v Sloveniji povezala raziskovalce in strokovnjake iz različnih multidisciplinarnih znanstvenih ved, ki se bodo vključili v dolgoročne biodiverzitetne raziskave. To velja tudi za podzemeljsko biodiverziteto, ki je ogrožena neposredno, kot tudi posredno zaradi dogajanja na kraškem površju. Biodiverziteta bo ohranjena le ob sonaravnem in trajnostnem upravljanju z naravnimi viri. Nepremišljeno ravnanje oziroma prekomerno izkoriščanje vodi k izgubi biodiverzitete in drugih komponent ekosistema. Podatki in analize rezultatov dolgoročnih ekoloških raziskovanj na izbranih kraških mestih nam bodo omogočili tako nove tehnološke možnosti pri zaščiti in ohranjanju biodiverzitete, posodobljeno podatkovno bazo, informacije in znanje potrebno za preučevanje stanja kraške biodiverzitete, hkrati pa določili najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na morebitno izgubo biodiverzitete ter ocenili vpliv posameznih dejavnikov na procese v ekosistemih. Dolgoročen integriran pristop je nujen pri globalnem upravljanju na nivoju biodiverzitete in ekosistemov, ko multidisciplinarna zasedba raziskovalcev z različnih vidikov obravnava izbrano problematiko.
Pomen za razvoj Slovenije
Biodiverziteta je ena izmed ključnih vrednot, na katerih temelji človeška družba. Slovenija, kot krasoslovna dežela, s skoraj polovico kraškega ozemlja, je po bogastvu podzemeljske favne v samem svetovnem vrhu. Vzorci razširjenosti podzemeljske favne postajajo po vsem svetu vse bolj znani. Bele lise se zapolnjujejo. Slovenija, njen dinarski kras, je glavno središče podzemeljske biodiverzitete, ki ga ne dosega po pestrosti in številu vrst niti tropski kras. Podatki o bogati kraški favni, kraški flori in vegetaciji ter socio-ekonomskih aspektih, značilni za izbrana kraška območja se zbirajo v skupni bazi. To je podatkovna baza z vključenimi informacijami in znanjem, ki so nujni za preučevanje stanja kraške biodiverzitete, za določanje najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na morebitno izgubo biodiverzitete ter ocenjevanje vplivov na procese v ekosistemih. Proučevanje biotske pestrosti v kraških sistemih na ta način Slovenijo še dodatno utrjuje v svetovnem vrhu prispevkov s področja speleobiologije in krasoslovja. Tehnološka mreža za integriranje ekoloških in biodiverzitetnih podatkov v Sloveniji povezuje raziskovalce in strokovnjake iz različnih multidisciplinarnih znanstvenih ved, ki se vključujejo v dolgoročne biodiverzitetne raziskave. Razvijanje celostnega krasoslovja tudi v primeru biodiverzitetnih raziskav na krasu se izkazuje za najbolj smiselno in uspešno. Izsledki so pogoj za smiselno načrtovanje življenja na krasu in njegovo varovanje, kar je mogoče le, ko kras z vsemi njegovimi živimi in neživimi komponentami poznamo in razumemo. Dolgoročne raziskave, razvoj in vzpodbujanje medsebojnega sodelovanja, ki je pri zbiranju podatkov in informacij nujen, pripomore k povezovanju vseh, ki se s kraškim ekosistemom srečujejo amatersko, znanstveno, z gospodarstveniki ter upravljalci. Dolgoročen pristop je nujen pri globalnem upravljanju na nivoju biodiverzitete in ekosistemov. Politika upravljanja z naravnimi viri je čedalje bolj usmerjena k njihovi sonaravni in trajnostni uporabi, kjer so neobhodna proučevanja degradacije, varovanja in upravljanja teh virov iz različnih ekosistemov. Na podlagi zbranih in obdelanih podatkov analiziramo informacije o ogroženosti posameznih organizmov, skupin organizmov ter habitatov ter tako vplivamo na ohranjanje nacionalne biotske raznovrstnosti. Protokol z vključenimi merili za zaščito biodiverzitete je nujen za varovanje mest z visoko stopnjo biodiverzitete. Na ta način so podana izhodišča, kako ohraniti in izboljšati stanje na posameznih lokacijah. Istočasno se odpirajo nove možnosti sodelovanja, temelječega na multidisciplinarnem preučevanju biodiverzitete. Zaradi izredno zanimive in pomembne tematike, ki vključuje raziskave kraške biodiverzitete, je tema prednostna v izboru za razširitev nacionalne infrastrukture in vključitev v Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture za potrebe določanja prioritetnih področij (ESFRI – Europen Strategy Forum on Research Infrastructures).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
