Projekti / Programi
Obdelava odpadnih voda iz pralnic v membranskem bioreaktorju
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.14.02 |
Tehnika |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Tekstilna kemija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T470 |
Tehnološke vede |
Tekstilna tehnologija |
Nega tekstilij, novi postopki pranja, pralne odpadne vode, membranski bioreaktor, membranske filtracije, čiščenje odpadne vode
Raziskovalci (8)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
29581 |
dr. Brigita Altenbaher |
Tehnika |
Mladi raziskovalec |
2008 - 2011 |
63 |
| 2. |
26417 |
mag. Suzana Arnuš |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
133 |
| 3. |
24909 |
dr. Rebeka Fijan |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Mladi raziskovalec |
2008 |
44 |
| 4. |
05537 |
dr. Branko Neral |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
326 |
| 5. |
06111 |
dr. Milenko Roš |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2008 - 2009 |
793 |
| 6. |
06095 |
dr. Sonja Šostar - Turk |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Vodja |
2008 - 2011 |
843 |
| 7. |
18438 |
Darko Štanc |
|
Tehnični sodelavec |
2008 - 2011 |
77 |
| 8. |
08248 |
dr. Janez Vrtovšek |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2010 - 2011 |
254 |
Organizacije (2)
Povzetek
Industrijske pralnice so z veljavno zakonodajo in visokimi stroški okoljskih dajatev za onesnaženje voda prisiljene zmanjševati količine odpadnih voda. V Republiki Sloveniji je registriranih 200 pralnic, ki onesnažujejo okolje z odpadno vodo pri pranju tekstilij. V dosedanjih raziskavah je bilo ugotovljeno, da so odpadne vode iz pralnic zelo onesnažene (visoke vrednosti KPK, BPK5 in AOX) in da so potrebne različne metode čiščenja odpadnih vod, ki pa so precej drage, zato je nujno najprej zmanjšati onesnaženje odpadne vode z uporabo okolju prijaznejših pralnih in razkuževalnih sredstev, optimizirati postopke pranja in nato uvesti metodo čiščenja z uporabo membranskih procesov in membranskega bioreaktorja (MBR).
V raziskavi bo najprej potekala optimizacija postopkov pranja v dveh industrijskih pralnicah v Sloveniji, z uvedbo novega okolju prijaznega kemijsko-termičnega postopka pranja bolnišničnih tekstilij. Razkuževalni učinek kemijsko-termičnega razkuževalnega postopka pranja se bo simuliral v laboratorijskem pralnem stroju z uporabo novih ekološko prijaznejših pralnih in razkuževalnih sredstev pri nižji temperaturi 70°C z uporabo standardnih bioindikatorjev za določevanje protimikrobnega učinka pranja. Ovrednotili se bodo okoljski vplivi odpadne vode, pri čemer se bodo merili parametri onesnaženja po Uredbi (Uradni list RS 46/02). V nadaljevanju se bo razvil sistem za čiščenje in recikliranje odpadnih voda, kar je tudi cilj projekta. Na osnovi analize nastalih odpadnih vod v pralnicah, se bo razvil koncept uporabe postopkov ultrafiltracije (UF) in membranskega bioreaktorja (MBR), katerima bo sledila nanofiltracija (NF) in/ali reverzna osmoza (RO). Preliminarne raziskave, ki se bodo usmerjale z biološkimi in fizikalno kemijskimi meritvami, se bodo izvedle v laboratorijski MBR pilotni napravi in se nato prenesle v industrijsko MBR pilotno napravo v industrijsko pralnico.
Pomen za razvoj znanosti
Z uvajanjem kemijsko-termičnega postopka pranja bolnišničnih tekstilij v industrijski pralnici smo:
- uvedli postopek pranja pri nižjih temperaturah (t.j. 70 °C),
- dosegli ekološke učinke, saj parametri pralnih odpadnih vod niso presegli predpisanih vrednosti po Uredbi (U.l. RS 41/07),
- dosegli ekonomske učinke, saj se je uveden postopek pranja izkazal kot varčnejši glede na konvencionalni termični postopek pranja pri 90 °C,
- dosegli primerno čistost in razkuženost opranih tekstilij, kar pomeni, da uveden postopek pranja zagotavlja primerno kakovost in higieničnost.
S preučevanjem delovanja in možnostjo uporabe membranskega bioreaktorja s potopljeno membrano v industrijske pralnice smo ugotovili, da:
- so pri načrtovanju reaktorja pomembni: membrana, njena konstrukcija in vzdrževanje permeabilnosti, vhodna odpadna voda, njene značilnosti in njena predobdelava, aeracija membrane in aktivnega blata, zadrževalni čas blata in izpust iz sistema ter biološka aktivnost in narava biomase, pri čemer so elementi medsebojno odvisni,
- zadrževalni čas določa koncentracijo biomase, kar vpliva na karakteristiko biologije, kot je biološka aktivnost in mikrobiološka sestava blata, fizikalne lastnosti kot sta viskoznost in snovni prenos kisika,
- sestava vhodne odpadne vode prispeva največji delež za delovanje bioreaktorja oziroma nagnjenosti k mašenju membrane,
- očiščena odpadna voda vsebuje zelo malo suspendiranih snovi, posledica česar so nižje KPK vrednosti,
- očiščena voda ne vsebuje mikroorganizmov
- zaradi daljšega zadrževalnega časa je biološka razgradnja spojin boljša.
Pomen za razvoj Slovenije
Z raziskavami na področju vpeljave kemijsko-termičnega postopka pranja in obdelave odpadnih voda iz pralnic v membranskem bioreaktorju smo:
- prispevali k znanju na področju nizkotemperaturnega pranja in pomenu obdelave odpadne pralne vode, in sicer v obliki znanstvenih člankov in prispevkov na domačih ter mednarodnih konferencah, kjer smo spoznanja predstavili širši strokovni javnosti,
- rezultate smo aplicirali v dve industrijski pralnici in s tem povečali konkurenčnost malih ter srednje velikih industrijskih pralnic.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
