Projekti / Programi
Raziskave plinskih razelektritev za vpeljavo novega okolju prijaznega tehnološkega postopka funkcionalizacije polizdelkov pri proizvodnji kondenzatorjev
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.09.00 |
Tehnika |
Elektronske komponente in tehnologije |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T190 |
Tehnološke vede |
Elektriško inženirstvo |
T155 |
Tehnološke vede |
Prevleke in površinska obdelava |
kondenzator, polipropilen, plinska plazma, plinska razelektritev, funkcionalizacija, površinska energija, metalizacija
Raziskovalci (19)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
1. |
22289 |
dr. Uroš Cvelbar |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
695 |
2. |
26476 |
dr. Aleksander Drenik |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2010 - 2011 |
666 |
3. |
19945 |
dr. Luka Drinovec |
Fizika |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
169 |
4. |
29520 |
dr. Kristina Eleršič Filipič |
Kemija |
Mladi raziskovalec |
2008 - 2011 |
95 |
5. |
11526 |
Minka Grdešič |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
0 |
6. |
27704 |
dr. Nina Hauptman |
Kemija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
95 |
7. |
04423 |
dr. Marta Klanjšek Gunde |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
555 |
8. |
15703 |
dr. Janez Kovač |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
638 |
9. |
10429 |
dr. Miran Mozetič |
Elektronske komponente in tehnologije |
Vodja |
2008 - 2011 |
1.321 |
10. |
06527 |
Branko Petrič |
Električne naprave |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
23 |
11. |
08814 |
Franc Plevnik |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2008 - 2009 |
7 |
12. |
11461 |
Branko Požek |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
3 |
13. |
09105 |
Borut Praček |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
113 |
14. |
11527 |
Željko Šutej |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2010 - 2011 |
0 |
15. |
20048 |
dr. Alenka Vesel |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
661 |
16. |
29275 |
dr. Tjaša Vrlinič |
Tehnika |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
16 |
17. |
01741 |
dr. Anton Zalar |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2008 - 2009 |
383 |
18. |
16040 |
dr. Alexis Zrimec |
Biologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
225 |
19. |
29493 |
dr. Maša Žveglič |
Materiali |
Mladi raziskovalec |
2008 - 2011 |
34 |
Organizacije (3)
Povzetek
S ciljem optimizacije tehnološkega procesa v proizvodnji folijskih kondenzatorjev in zagotavljanja kakovosti izdelkov bomo raziskovali karakteristike plinskih razelektritev, ki so primerne za uporabo v velikih vakuumskih komorah. Raziskovali bomo stabilnost plazme, ki nastane v takšnih razelektritvah. Plazemske parametre bomo merili z Langmuirjevimi in katalitičnimi sondami, optično emisijsko spektroskopijo (OES), dvofotonsko lasersko inducirano fluorescenco (TALIF) in titracijo, stanje površine obdelovanca pa bomo določali z Rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo (XPS ali ESCA), vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), mikroskopijo na atomsko silo (AFM) in metodami za določanje površinske energije. Razvili in izdelali bomo prototip naprave za sprotno plazemsko obdelavo polipropilenske folije tik pred metalizacijo in prototip avtomatizirane naprave za sprotno spremljanje ključnih plazemskih in razelektritvenih parametrov.
Pomen za razvoj znanosti
Po informacijah, ki so nam na voljo, smo prva skupina na svetu, ki se je lotila sistematičnih raziskav obnašanja polimerov z različno stopnjo kristaliničnosti med izpostavo hladni reaktivni plazmi. Večja ko je stopnja kristaliničnosti, manjša je verjetnost ra površinske reakcije. To pomeni, da je za dosego enakih površinskih modifikacij v primeru kristaliničnega polimera potrebno uporabiti precej bolj agresivno plazmo kot za amorfne polimere z enako sestavo. V nekaterih primerih je potreben tok atomov na površino pri kristalinični strukturi tudi za red velikosti večji kot pri amorfni. Podobne rezultate (vendar manj izrazite) smo dobili tudi pri obdelavi polimerov s plazmo, v kateri prevladujejo dušikovi atomi.
Raziskave dolgoročne stabilnosti razelektritev in ustrezne plazme, ki jo ustvarimo v plinu bogatemu z vodno paro, predstavljajo pomemben prisppevek k razumevanju tovrstnih pojavov. Izkazalo se je, da radikali, ki nastanejo v plazmi kot posledica disociacije vodnih molekul, reagirajo s kovinskimi elektrodami, kar po dolgotrajnem delovanju povzroči degradacijo površinskih lastnosti in s tem neželjene nestabilnosti razelektritve in posledično tudi plazme v enosmernih razelektritvah.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenska industrija se srečuje z vedno močnejšo konkurenco iz tretjih držav. Ohranitev trgov in s tem lastne proizvodnje vidi predvsem v novih, cenovno ugodnih in okolju prijaznih tehnologijah, ki zagotavljajo vrhunsko kakovost izdelkov. Žal mnoga slovenska podjetja nimajo zadosti lastnega kadra in sredstev za raziskave.
Aktualni raziskovalni projekt omogoča raziskave, ki si jih sofinancer sicer ne bi mogel privoščiti. S tem se neposredno dviguje raven tehnološkega znanja in odpirajo možnosti za izboljšanje kakovosti izdelkov in posledično ohranjanje oziroma širitev proizvodnje. To je še posebej pomembno za manj razvito regijo kot je Bela krajina, ki se otepa s pomanjkanjem delovnih mest.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si