Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

PRIONI V HUMANI MEDICINI:OD STRUKTURNIH ŠTUDIJ DO APLIKACIJ.

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   

Koda Veda Področje
B007  Biomedicinske vede  Medicina (človek in vretenčarji) 
Ključne besede
prionski protein, prioni, monoklonska protitelesa, diagnostika, terapija, dekontaminacija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  25730  dr. Anja Colja Venturini  Farmacija  Raziskovalec  2008 - 2011  17 
2.  14136  mag. Maja Černilec  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2008 - 2011  51 
3.  05236  dr. Vladka Čurin Šerbec  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2008 - 2011  261 
4.  06416  dr. Marko Dolinar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2008 - 2011  341 
5.  29079  dr. Andrej Hanzlowsky  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2008 
6.  15978  dr. Katrina Hartman  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2008 - 2011  43 
7.  25973  dr. Simon Koren  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2008 - 2011  88 
8.  28420  dr. Miha Kosmač  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2008 - 2011  13 
9.  10873  dr. Nataša Poklar Ulrih  Kemija  Raziskovalec  2008 - 2011  828 
10.  28444  Nives Škrlj  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2008 - 2011  14 
11.  30763  dr. Marko Šnajder  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2011  39 
12.  21335  dr. Tanja Vranac  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2008 - 2011  40 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  23.072 
2.  0311  Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino  Ljubljana  5053960  1.736 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.279 
Povzetek
Prioni ter prionske bolezni, ki naj bi jih povzročali prioni, so v središču pozornosti od sredine osemdesetih let, ko se je v Veliki Britaniji pojavila goveja spongiformna encefalopatija (BSE) v epidemičnih razsežnostih. V isti državi so opisali tudi prvi primer človeške različice te bolezni, ki so jo poimenovali varianta Creutzfeldt Jakobove bolezni (vCJB). Ta naj bi se prenesla z goveda na ljudi z uživanjem z BSE okuženih prehrambenih izdelkov, morda tudi z vakcinami ali z zdravili, kjer so v formulacijah za stabilizatorje uporabljali proteine govejega izvora. V preteklih letih so potrdili tudi prenos bolezni s transfuzijo krvi asimptomatskih dajalcev, kar daje temeljnim in aplikativnim raziskavam na področju znanosti o prionih povsem nov pomen. Raziskave v svetu, ki so na tem področju zelo intenzivne, so se zato usmerile v razvoj zelo občutljivih metod za zaživljenjsko diagnosticiranje bolezni, ki jih omogočajo nove tehnologije, v iskanje uspešnih načinov zdravljenja oz. preprečevanja bolezni ter v učinkovite načine dekontaminacije in dezinfekcije. Za vsa omenjena področja pa je zelo pomembno čim bolje poznati strukturo infektivnih delcev, prionov. V okviru projekta "Prioni v humani medicini: od strukturnih študij do aplikacij" bomo nadaljevali z raziskavami, ki smo jih začeli v okviru prejšnjih dveh projektov. Tako bomo proučevali prisotnosti obeh izooblik prionskega proteina, celične (PrPC) in patološke (PrPSc) na/v različnih subpopulacijah človeških celic in v krvi zdravih ljudi in bolnikov s sumom na CJB oziroma umrlih zaradi te bolezni. Pri tem bomo uporabili panel lastnih monoklonskih protiteles (mAbs), predvsem za PrPSc-specifično monoklonsko protitelo mAb V5B2. Pripravili bomo tudi anti-idiotipska monoklonska protitelesa proti omenjenemu protitelesu in ga tudi humanizirali. Z obema pristopoma bomo posegli na področje aktivne in pasivne zaščite proti prionskim boleznim. Z različnimi pristopi bomo poskusili ugotoviti, katere aminokisline na peptidu P1so ključne za vezavo mAb V5B2. Pri tem bomo uporabili različne sintetske peptide, izražanje peptidov na površini bakteriofagov in kristalografske študije. Pripravili bomo tudi novo generacijo mAbs s podobnimi lastnostmi kot jih ima mAbV5B2, ki naj bi selektivno vezala mišji in hrčkov PrP. Takšna protitelesa bodo zelo uporabna v obstoječih živalskih modelih. Proučevali bomo tudi strukturne lastnosti zunajceličnih proteinov arheje A. pernix, ki popolnoma razgradijo prione in poskušali pripraviti nove rekombinantrne encime za biotehnološko razgradnjo proteinskih agregatov, kar je pomembno predvsem za uspešno dekontaminacijo instrumentov v humani medicini. Postavili bomo modelni bioreaktor in proteinske odpadke uporabili kot vir energije.
Pomen za razvoj znanosti
Sodelujoči na projektu smo v preteklih letih s svojimi rezultati dokazali, da znamo uspešno izvajati in zaključiti zahtevne znanstvene in aplikativne projekte. V okviru pričujočega projekta smo preverjali zastavljene znanstvene hipoteze. V svoje raziskave smo vpeljali nova orodja in tehnologije, mnoge od njih je mogoče uporabiti tudi v diagnostične in/ali terapevtske namene, ne le na področju prionov, temveč tudi na drugih področjih medicine. Na področju biotehnologije želimo poiskati možnosti za dekontaminacijo odpadkov ob istočasni izrabi energije, ki bo v tem procesu nastala. Število znanstvenih objav in njihova citiranost, število del, poslanih oz. sprejetih v tisk, povabila k pisanju preglednih člankov in poglavja v knjigi, podeljeni ter prijavljeni patenti ter sofinanciranje tuje industrije potrjujejo kakovostno delo projektne skupine na področju nevrodegenerativnih bolezni, ki velja za enega zahtevnejših v biomedicini.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija na svoji poti med najrazvitejše evropske države potrebuje tudi skupine, ki so poleg tega, da objavljajo znanstvene članke, sposobne izvajati uporabne raziskave ter rezultate razvojno-raziskovalnega dela prenašati v prakso. Področje biomedicine, kjer se prepletajo naravoslovne znanosti (biokemija in molekularna biologija) z medicinskimi znanostmi (imunologija, transfuzijska medicina) in biotehnologijo, je eden od značilnih primerov. Osvajanje novih tehnologij in orodij je tista osnova za moderno in uspešno evropsko državo, ki lahko na dolgi rok zagotavlja blagostanje svojim državljanom. Pridobljeno znanje nam omogoča, da se vključujemo v svet in predstavljamo Slovenijo v najvplivnejših mednarodnih strokovnih in znanstvenih inštitucijah. V procesu raziskovalnega dela usposabljamo kakovostne kadre za gospodarstvo in javni sektor ter postavljamo osnove za oblikovanje novih delovnih mest ter za nastanek novih podjetij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno