Projekti / Programi
GENETSKI IN NEVROPSIHOLOŠKI KAZALCI POVEČENEGA SUICIDALNEGA TVEGANJA-GENESuIS
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.09.00 |
Medicina |
Psihiatrija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B650 |
Biomedicinske vede |
Psihiatrija, klinična psihologija, psihosomatika |
samomor, dejavniki tveganja, genetika, nevropsihologija
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
12768 |
dr. Andrej Marušič |
Psihiatrija |
Vodja |
2008 |
882 |
| 2. |
22821 |
dr. Saška Roškar |
Psihiatrija |
Raziskovalec |
2008 |
361 |
| 3. |
29970 |
Sanja Temnik |
Psihiatrija |
Raziskovalec |
2008 |
36 |
| 4. |
27742 |
dr. Alja Videtič Paska |
Medicina |
Raziskovalec |
2008 |
220 |
| 5. |
26232 |
Tina Žagar |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2008 |
16 |
Organizacije (2)
Povzetek
Tveganje za samomor opredeljuje več različnih dejavnikov. V zadnjem času je v ospredju klasifikacija oz. delitev dejavnikov tveganja na genetske, dejavnike okolja in njihove preplete. K visokemu samomorilnemu količniku v Sloveniji tako prispevajo dejavniki iz okolja ter genetska nagnjenost. Med dejavniki okolja so najpomembnejši osamljenost, ločenost, ovdovelost in stresne okoliščine, med genetskimi pa družinska obremenjenost s samomorom. Samomorilni količnik v Sloveniji znaša 30/100 000 letno. Med bolj ogrožene skupine spadajo samski, ovdoveli, starejši, ljudje z nižjo izobrazbo in ljudje z duševnimi motnjami. Še posebej ogroženi so ljudje, ki bolehajo za depresijo, sindromom odvisnosti od alkohola, ljudje z določenimi osebnostnimi lastnostmi (denimo bolj impulzivni in bolj agresivni) in ljudje, ki so že poskušali storiti samomor. Predhodni poskus samomora kar za stokrat poveča tveganje za samomor v naslednjem letu, prisotnost depresije pa pomeni tridesetkrat večje tveganje kot sicer. Tveganje se izrazito poveča, kadar se dejavniki, ki delujejo neodvisno drug od drugega, medsebojno prepletajo. V predlagani raziskavi se bomo usmerili na oceno dejavnikov tveganja v posebej ogroženi skupini, pri osebah, ki izražajo samomorilno vedenje (npr. samomorilne misli), in osebah po poskusu samomora. Gre za originalen pristop na področju suicidološkega raziskovanja, saj bomo stopnjo tveganja za samomor ocenili z vidika genetskih in psiholoških dejavnikov, ki jih bomo povezali z demografskimi dejavniki. Genetske deajvnike tveganja bomo ocenili na podlagi analize nekaterih polimorfizmov, psihološke pa na podlagi ocene določenih osebnostnih in kognitivnih lastnosti. Končni rezultat naše raziskave bodo veljavni in napovedni dejavniki ponovitve samomorilnega vedenja in razmišljanja v krajšem obdobju po poskusu (1 leto in pol). Obsežno pokrivanje genetskih in psiholoških dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje bo omogočilo celosten pogled na razvoj samomorilnega vedenja v Sloveniji in svetu nasploh.
Pomen za razvoj znanosti
Večina dosedanjih študij se je omejevala na ocenjevanje in raziskovanje posameznih dejavnikov tveganja. Globalna ocena dejavnikov tveganja, predvsem pa sovplivanja med njimi omogoči celostno razumevanje in obravnavo samomorilnega vedenja. Iz tega vidika je raziskava s svojimi rezultati tudi primerno izhodišče za preventiven ukrepe. Proučevanje psiholoških vidikov bo podalo vpogled v posebnosti kognitivnega in soebnostnega delovanja oseb s samomorilnim tveganjem ter možnost predvidevanja ponovitve samomorilnega vedenja. V znanstvenem in aplikativnem smislu bo to omogočilo razvoj novih zaključkov o dejavnikih tveganja za samomor in nudilo primerno izhodišče za pravočasne oblike intervencij in terapij. Slednje pa je možno le ob istočasnem proučevanju več dejavnikov tveganja:
- ugotovitve genetskih študij in dejavnikov tveganja lahko doprinesejo k oblikovanju psihosocialnih in parmakoterapevtskih intervencij, ki bodo usmerjene k ljudem z večjim tveganjem;
- analiza psiholoških dejavnikov bo izpostavila tiste kognitivne in osebnostne značilnosti, ki predstavljajo tveganje za razvoj samomorilnega vedenja; poznavanje teh dejavnikov bo lahko pomenilo začetek individualnih ali skupinskih obravnav.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati študije bodo doprinesli k boljšemu razumevanju samomorilnega vedenja, kar bo prispevalo k izboljšanju javnega zdravja v Sloveniji. Posledično se bo zaradi zmanjšanja stroškov obravnave oseb s samomorilnimi nagnjenji in pravočasne intervencije razbremenila državna zdravstvena blagajna.
