Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Uporaba vodnih emulzij montana in karnauba voskov za zaščito lesa pred glivami

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   

Koda Veda Področje
T150  Tehnološke vede  Tehnologija materialov 
Ključne besede
les, zaščita lesa, montana vosek, karnauba vosek, glive razkrojevalke lesa,
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28502  dr. Franc Budija  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  37 
2.  19106  dr. Miha Humar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2008 - 2011  1.341 
3.  29227  dr. Mirko Kariž  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  173 
4.  17846  Borut Kričej    Tehnični sodelavec  2008 - 2011  434 
5.  28503  dr. Boštjan Lesar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2008 - 2011  492 
6.  20386  dr. Matjaž Pavlič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  493 
7.  00395  dr. Marko Petrič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  882 
8.  05248  dr. Franc Pohleven  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  1.196 
9.  20964  Gregor Rep  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  63 
10.  16382  dr. Milan Šernek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  575 
11.  31256  Maja Vaukner Gabrič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Tehnični sodelavec  2009 - 2011  14 
12.  20457  Andreja Žagar    Tehnični sodelavec  2008 - 2011  62 
13.  21137  Daniel Žlindra  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2008 - 2011  176 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  12.175 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.962 
Povzetek
Večina evropskih drevesnih vrst nima trajnega lesa. Zato ga moramo zaščititi, v kolikor ga želimo uporabiti v stiku z zemljo. V preteklosti so v te namene uporabljali relativno strupene biocide, danes pa težimo k razvoju zaščitnih pripravkov, ki bodo čim manj vplivala na okolje in obenem zaščitila les. Ena od možnih rešitev za zaščito lesa je uporaba emulzij montana in karnauba voskov. To so najodpornejši naravni voski, ki tvorijo izredno tanke filme. Predvidevamo, da bodo ti voski tvorili filme na površini lesa in tako omogočili hitrejše oddtekanje, ter po drugi strani tvorili filme tudi v celičnem lumnu ter tako preprečile ali vsaj omejile difuzijo encimov od hig v lesno maso. Namen projekta je osvetliti te možnosti in pripraviti pripravek, ki bo učinkovito preprečeval delovanje gob v lesu.
Pomen za razvoj znanosti
- S proučevanjem interakcij med lesom in uporabljenimi kemikalijami smo razširili spoznanja tako o kemizmu borovih pripravkov, vodnih emulzij voskov, kot tudi o interakcijah z lesom - Preučevanje sorpcijskih lastnosti s hidrofobnimi pripravki zaščitenega lesa je razširilo znanja o osnovnih lastnostih lesa, ki v večini primerov določajo tudi uporabnost lesa v praksi - Analiza kemijskih, mehanskih in odpornostnih lastnosti lesa je izboljšala razumevanje procese staranja lesa - Študij mehanizmov in poteka razkroja lesa obdelanega z različnimi biocidnimi in nebiocidnimi pripravki je izboljšal razumevanje glivnega razkroja - Osvetlili smo kemizem abiotskega in biotskega razkroja lesa - Rezultate predhodnih laboratorijskih testov smo primerjali z dejanskimi razmerami in na podlagi povratnih informacij izboljšali zanesljivost laboratorijskih testov - Z izvedenim projektom smo razširili osnovno znanje o lesu ter postavili izhodišča za nadaljnje raziskovalno-razvojno delo na tem področju - Vsa nova spoznanja smo objavili v mednarodni znanstveni literaturi. Za slovensko javnost, ki nima dostopa do tujih revij ali ima težave z razumevanjem tujih jezikov, smo izbrane članke predstavili tudi v slovenskih revijah Les in Zbornik gozdarstva in lesarstva. - Na domačih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih konferencah smo z referati predstavljali raziskave, ki smo jih izvedli v okviru sofinanciranega projekta in tako tvorno prispevali k razpravi in izmenjavi mnenj v znanstveni skupnosti, kar je prvi pogoj za uspešen razvoj znanosti. -Razvijali smo tudi strokovno terminologijo in skrbeli za razvoj slovenskega znanstvenega jezika. - Delo na projektu je poglobilo mednarodno znanstveno sodelovanje projektne skupine na področju lesnih škodljivcev in zaščite lesa - Na temo izvedenega projekta je diplomiralo 16 študentov lesarstva (I in II stopnja), - V okviru projekta je svojo doktorsko disertacijo izdelal tudi doktorand Boštjan Lesar, ki smo ga usposobili za samostojno raziskovalno delo na tem področju.
Pomen za razvoj Slovenije
- Les tekom celotne življenjske dobe skladišči ogljikov dioksid. Poleg tega je obdelavav lesa bistveno manj energetsko potratna kot obdelava konkurenčnih materialov (jekla, aluminijeve zlitine, plasti..). Upoštevajoč substitucijski efekt, z vgradnjo 1 m3 lesa, preprečimo emisije 2t CO2. S povečano lesno gradnjo v Sloveniji bi tako lahko izpolnili dobršen del zavez klimatskih sporazumov. - Les je edina domača surovina, ki je imamo v izobilju. Letno posekamo le dve tretjini prirastka, zato veliko hlodovine ostane v gozdu in propade. Zato je nujno potrebno bolje izkoristiti surovino. - V Sloveniji imamo veliko lesenih kulturnozgodovinskih predmetov (lesene stavbe, lesene plastike, forma vive…), ki so pogosto okužene z glivami. Z zaščitnim pripravkom Silvanolin je tako na primer že zaščitena bolnica Franja. Uporaba spoznanj pridobljenih v okviru tega projekta omogoča ohranitev kulturno-zgodovinske dediščine zanamcem. - V Sloveniji imamo veliko lesene infrastrukture (telekomunikacijski drogovi, železniški pragovi, mostovi, zvočne bariere, podporniki, les za zaščito brežin…), ki potrebuje učinkovito in zanesljivo zaščito. Zbrani podatki bodo omogočii skrbnejše načrtovanje zaščite lesa in s tem tudi zaneslivejšo preskrbo z energijo. - Pomembno je še poudariti, da pri projektu sodelujeta dve raziskovalno-izobraževalni inštituciji. Tako smo neposredne izsledke projektnih raziskav relativno lahko sproti vključevači v pedagoške procese na področju lesarstva in gozdarstva. Prenos v izobraževanje smo dosegli z vključitvijo snovi v predavanja in vaje, prav tako smo izobrazili več diplomatov, ki so izvajali raziskave s področja programa projekta. - Razvoj in razširjanje namena analitskih metod ter pridobivanje znanja s področja zaščite lesa in kemijske analize lesa v predlaganem projektu, je omogočilo ohranjanje stika s svetovno znanstveno srenji, tako na področju lesarstva kot tudi na področjih, kjer delujejo drugi raziskovalci projektne skupine. Izvedba projekta je pomembno pripomogla k transformaciji in dojemanju lesarstva iz vede, za katero je značilna uporaba manj zahtevnih tehnologij k visokotehnološko usmerjeni dejavnosti, ki prinaša visoko dodano vrednost.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno