Projekti / Programi
Ukrepi za uresničevanje pravic funkcionalno oviranih ljudi do dostopa brez ovir
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
Invalidi, socialna vključenost, komunikacije, dostop brez ovir, grajeno okolje
Raziskovalci (8)
Organizacije (2)
Povzetek
V Sloveniji so pravice invalidov (tako kot za vse ostale državljane) sicer zagotovljene s 14. členom Ustave Republike Slovenije, in sicer: »V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.« (amandma iz leta 2004, Ur.l. RS, št. 69/04).
Za zagotavljanje enakih možnosti in dostopa brez ovir je Slovenija sprejela dva pomembna dokumenta, in sicer:
- Strategijo Dostopna Slovenija ter
- Akcijski program za invalide 2007-2013.
Strategija o dostopnosti Slovenije izhaja iz ugotovitve, da je invalidsko varstvo ena najbolj občutljivih in specifičnih sestavin splošne družbenorazvojne in zlasti ekonomske politike. Glavni cilji strategije so odpraviti grajene in komunikacijske ovire, urediti dostopnost do dela, do znanja, informacij, ustvarjati enake možnosti do enakih življenjskih priložnosti za invalide in vse funkcionalno ovirane ljudi, ter nuditi tehnično podporo tistim, ki jo potrebujejo za uspešno vključitev v življenje in delo.
Akcijski program za invalide pa podrobno določa naloge politike invalidskega varstva za obdobje od 2007 do 2017, konkretne cilje, ki jih je treba uresničevati po posameznih področjih, ter glavne nosilce, ki so zadolženi za njihovo uresničevanje.
Namen raziskave je analizirati, s pomočjo ciljev, ki so določeni v obeh omenjenih dokumentov, dostopnost grajenega in komunikacijskega okolja ter kako ti cilji zagotavljajo invalidom prosto gibanje in jim omogočajo socialno vključevanje.
Pomen za razvoj znanosti
Za razliko od večine tovrstnih raziskav na tem področju je naša raziskava temeljila na pristopu »od spodaj navzgor«. S tem pristopom smo dali možnost funkcionalno oviranim ljudem, da sami dejavno sodelujejo pri identificiranju ovir ter, da predlagajo rešitve katere smatrajo kot potrebne za razreševanje različnih problemov s katerimi se srečujejo. V primerjavi s pristopom »od zgoraj navzdol« (ki navadno vključuje sprejemanje zakonov, oblikovanje različnih strategij ter določanje ukrepov in ciljev) je prednost pristopa »od spodaj navzgor« v tem, da smo s pomočjo invalidov, ki sami doživljajo različne oblike diskriminacije in točno poznajo vse oblike ovir s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju, pridobili konkretne in natančne predloge ukrepov za učinkovitejše odpravljanje ovir v grajenem in komunikacijskem okolju. Rezultati raziskave odkrivajo največje šibkosti oz. slabosti dosedanje politike in prizadevanj za zagotavljanje gibanje brez ovir. Te pomembne ugotovitve nakazujejo nove smeri v katere moramo usmeriti bodoče raziskovalno delo na tem področju.
Med številnimi predlogi, ki so jih dali invalidi velja posebej omeniti predlog, da se izvede inventarizacija grajenih ovir pri vseh javnih objektih po celi državi. Na to bi zahtevali od odgovornih za obstoj posamezne ovire, da jo odpravijo v čim krajšem času. Ta ukrep je nujen kot prvi korak k dejanskemu izvajanju sprejetih strategij in uresničevanju ciljev, ki so določeni v Akcijskem programu za invalide 2007-2013. Inventarizacija ovir pa zahteva vzpostavitev interaktivnega geografskega informativnega sistema (GIS). Sistem bomo vzpostavili na ta način, da bo dostopen vsem invalidnim osebam po celi državi kar bo omogočalo obsežno stalno nadzorovanje stanja v prostoru in pravočasno ukrepanje kjer potrebno. Po uspešni izvedbi doma, bomo lahko sistem predstavljali v tujini kot primer dobre prakse pri odpravljanju grajenih in komunikacijskih ovir.
Pomen za razvoj Slovenije
Grajeno okolje pogosto predstavlja invalidom razne ovire, ki jim otežujejo oz. celo onemogočijo pri uresničevanju pravice do socialnega vključevanja. Prosti pretok blaga in ljudi ter povečanje socialne kohezije pa veljata kot pomembna cilja Lizbonske strategije, uresničevanje katere je navedena kot eno od zavez Strategije razvoja Slovenije. Rezultati raziskave predstavljajo osnovo za uresničevanje enega od ciljev razvojne politike države v delu, ki govori, da je ljudem treba omogočiti »osebnostni razvoj, samozavest in enake možnosti uresničevanja v družbi.«. Ukrepi, ki jih predlagamo v zadnjem poglavju poročila bodo, ob njihovem učinkovitem izvajanju, omogočili invalidom, da s svojim potencialom prispevajo k splošni blaginji in razvoju slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
