Projekti / Programi
Dejavniki vseživljenjskega učenja naravoslovja in izbire poklica, povezanega z naravoslovjem, na nacionalni in mednarodni ravni
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S270 |
Družboslovje |
Pedagogika in didaktika |
| S272 |
Družboslovje |
Izobraževanje učiteljev |
izobraževanje na področju naravoslovja, vseživljenjsko učenje, PISA, TIMSS
Raziskovalci (7)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0553 |
Pedagoški inštitut |
Ljubljana |
5051614000 |
7.056 |
Povzetek
Mednarodne raziskave v splošnem razkrivajo visoke ravni zanimanja in pozitivnega odnosa otrok do šolskih predmetov, ki vključujejo naravoslovje. Kako lahko šole ta odnos krepijo, nadgrajujejo in zagotovijo, da bodo mladi ljudje šolo zapustili opremljeni z znanjem ter motivirani za nadaljevanje učenja vse življenje? Pri tem je odnos mladih do naravoslovja, do okolja, seznanjenost z okoljskimi problematikami in pripravljenost delovanja v smeri varovanja okolja še posebno pomemben temelj za zagotavljanje trajnostnega razvoja družbe, saj neposredno vpliva na njihova ravnanja in izbiro poklica.
V predlaganem projektu bomo na podlagi podatkov iz mednarodnih baz OECD PISA, IEA TIMSS, OECD TALIS in nacionalne baze nacionalnega preverjanja znanja raziskovali, kakšen je odnos slovenskih učencev do naravoslovja, do okolja in druge dejavnike. Ugotovitve za slovenske učence bomo primerjali z ugotovitvami za učence iz drugih držav in raziskovali, kako se ti dejavniki povezujejo z naravoslovnimi dosežki učencev. Na podlagi omenjenih baz bomo v splošnem ugotavljali, kolikšna je pripravljenost generacij ob koncu obveznega dela izobraževanja za prihodnje vključevanje v izobraževalne in delovne procese. Na ta način bomo v projektu iskali izhodišča za oblikovanje strategij razvoja učnih načrtov in poučevanja v slovenski šoli na ravni osnovnega in srednjega šolstva za izboljševanje učinkov izobraževanja in zagotavljanje kompetenc mladih za učinkovito in odgovorno vključevanje v sodobno družbo.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt obsega tako razvijanje znanstvenega raziskovanja kot oblikovanje strokovnih podlag za področje vzgoje in izobraževanja. Znanstveno raziskovanje na področju vzgoje in izobraževanja je pridobilo nova spoznanja o dosežkih slovenskih učencev in dejavnikih, ki so povezani s pridobivanjem in uporabo naravoslovnega znanja, kot so na primer: kako učenci zaznavajo pomen naravoslovja za družbo v splošnem, kako zaznavajo pomen naravoslovja na osebni ravni in ne nazadnje zavedanje učencev o okoljskih problemih in odgovornost za vire in okolje (trajnostni razvoj) kot pomemben del naravoslovnih kompetenc, ki naj bi jih mladi pridobili. Raziskovanje teh vidikov področja vzgoje in izobraževanja med drugim poteka skozi proučevanje značilnosti in možnosti razvoja poučevanja naravoslovja v slovenskem šolskem sistemu ter usmerjanja mladih k izbiram poklicev, povezanih z naravoslovjem. Podatki so v temelju analizirani v povezavi z dosežki učencev, kot jih ugotavljajo mednarodne raziskave PISA, TIMSS in druge.
Razumevanje naravoslovja in tehnologije je ključnega pomena za “pripravljenost” mladega človeka na življenje. Ugotavljanje ravni naravoslovne pismenosti učencev in vključevanja učencev v naravoslovje kot temeljnega dela pismenosti in predpogoja za stalno zanimanje in motivacijo za naravoslovje ter osnove za vseživljenjsko učenje naravoslovja in dejavnika pri učenčevi izbiri nadaljnjega šolanja in poklica je zato nujno. Z izvedenimi aktivnostmi v okviru projekta so na podlagi znanstvenega raziskovanja pridobljena nova spoznanja o dejavnikih, ki so povezani s pridobivanjem znanja in splošnim zanimanjem mladih za področje naravoslovja, kot so na primer kolikšen pomen mladi pripisujejo naravoslovju ter koliko se z dosežki pri naravoslovju povezujejo tudi drugi dejavniki, ki navidezno niso v neposredni povezavi s pridobivanjem naravoslovnih kompetenc in razvijanjem odnosa mladih do naravoslovja.
Na podlagi vzporedne analize podatkov, pridobljenih v več različnih raziskavah in projektih (NPZ, PISA in TIMSS), je omogočen tudi vpogled v širši kontekst dosežkov učencev in dejavnikov, ki se povezujejo z rezultati posamezne raziskave. Na podlagi interpretacij teh dejavnikov ter povezav med njimi, je omogočen objektivnejši vpogled v obravnavano problematiko. V projektu pripravljene analize predstavljajo podlago za nadaljnje uporabe in analize podatkov, ki bodo pridobljeni v prihodnjih ciklih mednarodnih študij in na podlagi katerih bo mogoče oblikovati še nadaljnja teoretična spoznanja ter smernice za razvoj.
Znanstvena spoznanja projekta so podlaga za oblikovanje novih strategij učenja in poučevanja, tako naravoslovja kot drugih področij, ki bodo podpirala vseživljenjskost učenja in obenem poudarjala pomen naravoslovnih kompetenc za vsakega posameznika, ne le za učence, ki bi želeli nadaljevati kariero v naravoslovnih znanostih. Iz tega je mogoče pripraviti strokovne podlage za strategije učenja in poučevanja v šolah. Neposredno v projektu odkrivamo karakteristike (skupine) učencev, pri katerih je dodatna podpora razvoju spretnosti vseživljenjskega učenja nujna za zagotavljanje uspešnosti njihovega nadaljnjega vključevanja v družbo. Odkrivamo karakteristike (skupine) učencev, pri katerih je še posebno nizko zanimanje za izbiro študija in/ali poklica, povezanega z naravoslovjem in dodatno še posebej nizke naravoslovne kompetence.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt v splošnem obravnava soočanje države z izzivi sodobne družbe, med katere v trenutnih razmerah nedvomno sodi tudi spodbujanje razvoja na področju naravoslovja. Države z zaostanki pri spodbujanju vključevanja učencev v naravoslovje se bodo v prihodnosti soočale s problemi primanjkljaja delovne sile v poklicih, povezanih z naravoslovjem. Analiza povezav med vključevanjem v naravoslovje in zanimanjem za z naravoslovjem povezane poklice je tako pomembna za vsako državo in je pomemben prispevek k njenemu razvoju. Uspešno spoprijemanje z aktualnimi izzivi zahteva velike naložbe v naravoslovno-znanstveno infrastrukturo in razvoj kadrov za poklice, povezane z naravoslovjem, to pa nenazadnje pomeni tudi stalno spremljavo naravoslovnih dosežkov že v času izobraževanja. Podatki o vpisu v srednje šole in vpisu v visokošolske zavode ne kažejo pomembne spremembe v številu kandidatov, ki se vpisujejo v izobraževalne programe, povezane z naravoslovjem. Obenem spoprijemanje s sodobnimi izzivi znanosti pomeni, da mora biti zagotovljena široka javna podpora naravoslovno-znanstvenim prizadevanjem. To ne nazadnje pomeni, da so posamezniki, ki mogoče sami niso naravoslovni strokovnjaki, sposobni razvoj, ki ga naravoslovne znanosti prinašajo, sprejemati in vpeti tudi v svoje vsakdanje zasebno in poslovno življenje in v svoje dobro.
Projekt poleg neposrednega raziskovanja naravoslovnih kompetenc in poučevanja naravoslovja v slovenskem šolskem sistemu vključuje tudi raziskovanje odnosa učencev do trajnostnega razvoja kot pomembnega dela teh kompetenc. Podatki o odnosu učencev do trajnostnega razvoja vključujejo njihovo seznanjenost z različnimi okoljskimi problematikami ter poglede na razvoj teh problematik v prihodnjih 20 letih. Projekt je tako usmerjen v neposredno naslavljanje razvojne politike države. Projekt na podlagi pridobljenih in posredovanih rezultatov analiz podatkov ponuja strokovna izhodišča za nadaljni razvoj izobraževanja in s tem zagotavljanje razvoja kadrov za gospodarstvo na področjih, povezanih z naravoslovjem.
V projektu so bile obravnavane razlike med spoloma glede naravoslovnih dosežkov in dejavnikov, ki se z dosežki povezujejo. V zadnjih desetletjih je bilo vedno več zanimanja za razlike med spoloma v izobraževanju, še posebno glede uspešnosti na posameznih področjih in ravneh izobraževanja, pa tudi v drugih primerjavah kot na primer na področju odnosa dijakinj in dijakov do naravoslovja. Raziskovanje tega področja je za razvoj države pomembno tudi zaradi pomanjkanja zanimanja in uspeha učenk, dijakinj in študentk na več področjih izobraževanja, še posebno pri matematiki in fizikalnih znanostih, po drugi strani pa nižjim uspehom učencev na področju branja. Pomanjkanje zanimanja dijakinj za fizikalne znanosti lahko v Sloveniji razberemo iz podatkov o spolni strukturi opravljanja izbirnih predmetov na splošnih maturah v zadnjih letih (podatki Državnega izpitnega centera). Med izbirnimi predmeti izstopa fizika, kjer je bilo med dijakinjami in dijaki, ki so ta predmet izbrali, manj kot 30 odstotkov dijakinj. Raziskovalni izsledki projekta so tako uporabni za razvoj slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja na tem področju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
