Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vrednote slovencev in evropejcev-evropska raziskava vrednot

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 
Ključne besede
vrednote, stališča, primerjalno raziskovanje, trendi, družbeni indikatorji, sociologija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  20792  mag. Živa Broder  Sociologija  Tehnični sodelavec  2008 - 2011  264 
2.  20791  Rebeka Falle Zorman  Sociologija  Tehnični sodelavec  2008 - 2011  280 
3.  19140  Ivana Kecman    Tehnični sodelavec  2008 - 2011  122 
4.  21298  dr. Matej Kovačič  Interdisciplinarne raziskave  Raziskovalec  2008 - 2011  271 
5.  12527  dr. Slavko Kurdija  Sociologija  Raziskovalec  2008 - 2011  434 
6.  11258  dr. Brina Malnar  Sociologija  Raziskovalec  2008 - 2011  317 
7.  07136  dr. Vladimir Miheljak  Sociologija  Raziskovalec  2008 - 2011  1.217 
8.  10661  dr. Janez Štebe  Sociologija  Raziskovalec  2008 - 2011  373 
9.  02469  dr. Niko Toš  Sociologija  Vodja  2008 - 2011  1.050 
10.  11326  dr. Samo Uhan  Sociologija  Raziskovalec  2008 - 2011  445 
11.  27828  mag. Tina (Martina) Vovk    Tehnični sodelavec  2008 - 2011  188 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.010 
Povzetek
Merjenje vrednot, krepitev družbene kohezivnosti, zagotavljanje informacijske podpore v odločanju. Znanstvena izhodišča in predstavitev ciljev predlaganega projekta Eno od velikih vprašanj našega časa je, kaj je tisto kar povezuje sodobne nacionalne države, če upoštevamo neprestano diferenciacijo, obsežne migracije in internacionalizacijo. Politiki in javnost upravičeno pričakujejo od družboslovnih znanosti, da bodo skušale pojasniti tak razvoj, predlagati usmeritve in pomagale razreševati probleme, ki izvirajo iz tega. Družboslovne znanosti pa se take naloge ne morejo lotiti brez sistematičnih in dolgoročnih empiričnih raziskav vseh teh pojavov. Evropska raziskava vrednot je obsežen mednarodni in longitudinalni raziskovalni projekt, katerega cilj je merjenje ključnih vrednot. Pobudo zanj je dala pred 35 leti neformalna skupina akademikov, imenovana European Value Systems Study Group (EVSSG na Tilburški univerzi). EVS danes predstavlja kakovosten merski instrument, ki je izjemno relevanten in uporabljen vir mednarodno primerljivih indikatorjev družbenega razvoja oziroma učinkov različnih sistemskih politik. Konkretneje, učinke teh politik opazuje in primerja na ravni subjektivnih kazalcev, torej zaznave njihovih učinkov na strani državljanov. Stališča, ravnanja in stanja prebivalstva meri z instrumentom, ki zagotavlja popolno primerljivost podatkov za več kot 30 evropskih držav na vseh družboslovno relevantnih tematskih področjih, kot so politični sistem, vrednote, kakovost življenja, družbene manjšine in priseljevanje, družina, delo, blagostanje, ekonomska morala, zdravje in zdravstveni sistem, spremljanje medijev, socialni kapital, subjektivno blagostanje in socialna izključenost, časovno načrtovanje ključnih življenjskih dogodkov, osebno in družbeno blagostanje itd. V slovenskem kontekstu je pomen raziskave EVS, poleg pridobivanja zanesljivih indikatorjev stanja in dinamike stališč na različnih družbenih področjih, kar je pomemben cilj sam po sebi, še v možnosti sistematične in veljavne primerjave slovenskih kazalcev s kazalci drugih evropskih družb. Umeščanje Slovenije v evropski primerjalni kontekst, kar podatki omogočajo, je dobrodošlo in pogosto tudi ključno tako za akademske kot aplikativne namene na različnih področjih družbenih politik. Poleg vsebinskih koristi projekt EVS ustvarja tudi pretok metodološkega znanja tako v raziskovalno kot pedagoško sfero. Poleg tega splošnega cilja ima projekt še dva podredna cilja, ki bosta uresničena v sodelovanju z Avstrijskim partnerjem Wisdom: 1) Intenzivna analiza primerjalnih vrednotnih vzorcev v Sloveniji in Avstriji, dveh državah za kateri je bil značilen skupen zgodovinski razvoj, ki pa ga je nato prekinilo obdobje ločenega družbenega in ekonomskega razvoja v različnih družbeno-političnih sistemih. Z analizo bomo ugotavljali razlike v vrednotnih in vedenjskih vzorcih, ki so posledica teh razlik v razvojnem kontekstu ter njihove implikacije za prihodnji družbeni, politični in ekonomski razvoj obeh držav. 2) Razvoj novega informacijskega orodja za vizualizacijo družboslovnih podatkov. Uporaba podatkov Evropske raziskave vrednot je praviloma omejena zaradi dveh vidikov: Kot prvo, delo s podatki Evropske raziskave vrednot zahteva znanje statistike in poznavanje ustreznih programskih paketov za analizo. Kot drugo pa so grafični prikazi večjega števila primerjalnih podatkov oz. držav (npr. EU 27) omejeni zaradi prostorskih omejitev papirnatega prikaza. V okviru projekta bomo razvili paket vizualnih orodij, ki bo omogočal preseganje teh omejitev. Za razvoj teh orodij bo odgovoren Wisdom, avstrijski partner v projektu. Prvo od orodij za vizualizacijo podatkov je najbolj konvencionalno. Gre za prikaz posamezne spremenljivke iz datoteke EVS po regijah znotraj posamezne države, ali pa v skupini držav. Drugo orodje bo bolj kompleksno, saj bo šlo za vizualizacijo podatkov vseh držav vključenih v raziskavo EVS. Tretje orodje pa bo omogočalo prikaz večjega števila spremenljiv
Pomen za razvoj znanosti
Pomen raziskave EVS je predvsem v pridobivanju zanesljivih indikatorjev stanja in dinamike stališč na različnih družbenih področjih, ter v možnosti sistematične in veljavne primerjave slovenskih kazalcev s kazalci drugih evropskih družb. Umeščanje Slovenije v evropski primerjalni kontekst, kar podatki omogočajo, je dobrodošlo tako za akademske kot aplikativne namene na različnih področjih družbenih politik. V slovenskem kontekstu je pomen raziskave EVS, poleg pridobivanja zanesljivih indikatorjev stanja in dinamike stališč na različnih družbenih področjih, kar je pomemben cilj sam po sebi, še v možnosti sistematične in veljavne primerjave slovenskih kazalcev s kazalci drugih evropskih družb. Umeščanje Slovenije v evropski primerjalni kontekst, kar podatki omogočajo, je dobrodošlo in pogosto tudi ključno tako za akademske kot aplikativne namene na različnih področjih družbenih politik. Poleg vsebinskih koristi projekt EVS ustvarja tudi pretok metodološkega znanja tako v raziskovalno kot pedagoško sfero. Poleg tega splošnega cilja ima projekt še dva podredna cilja, ki bosta uresničena v sodelovanju z Avstrijskim partnerjem Wisdom: 1) Intenzivna analiza primerjalnih vrednotnih vzorcev v Sloveniji in Avstriji, dveh državah za kateri je bilo značilen skupen zgodovinski razvoj, ki pa ga je nato prekinilo obdobje ločenega družbenega in ekonomskega razvoja v različnih družbeno-političnih sistemih. Z analizo bomo ugotavljali razlike v vrednotnih in vedenjskih vzorcih, ki so posledica teh razlik v razvojnem kontekstu, ter njihove implikacije za prihodnji družbeni, politični in ekonomski razvoj obeh držav. 2) Razvoj novega informacijskega orodja za vizualizacijo družboslovnih podatkov.
Pomen za razvoj Slovenije
a) Vodenje in upravljanje - med širše družbene učinke projekta lahko štejemo izboljšanje vodenja in upravljanja. Tovrstne raziskave namreč omogočajo spremljanje družbenih trendov na večini politično najbolj relevantnih področij, kar lahko opredelimo kot mehanizem družbenega samo-opazovanja. Tu predpostavljamo postopen pretok izsledkov temeljnih raziskav na aplikativno raven, torej od znanosti v druge družbene sisteme. b) Strategija razvoja Slovenije - Med pomembnimi pričakovanimi uporabniki izsledkov sta tudi politika in javna uprava, ki jima rezultati lahko služijo kot informacijska podlaga in teoretsko ozadje za identifikaciji družbeno in politično relevantnih problemov, za oblikovanje političnih strategij in ukrepov ter načrtovanje akcij obveščanja javnosti. c) Dvig kakovosti življenja: množica indikatorjev družbenega stanja in trendov je ključna empirična podlaga za razpoznavanje (anti-)demokratičnega potenciala, žarišča družbenih napetosti in konfliktov, nastajajoče ali vztrajajoče družbene neenakosti in podobno. Tako oblikovalci politik kot širša javnost in mediji se preko njih posredno seznanijo z rezultati družboslovnih opazovanj s čimer so postavljeni v položaj (bolj) informiranega državljana, kar je izhodiščna točka morebitnega delovanja. d) Krepitev nacionalna identitete: družbeni indikatorji omogočajo tudi poglobitev vedenja o lastni družbi v kontekstu primerjave z drugimi družbama in s tem začrtovanje nacionalne identitete in njenih posebnosti. Predvsem z vključevanjem v mednarodne raziskovalne projekte in z objavami v tujini pa program prispeva tudi prispevek k prepoznavnosti oziroma analitične relevantnosti Slovenije v mednarodnem merilu. e) Razvoj dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja: sodelovanje v najbolj uglednih mednarodnih empiričnih projektih te vrste pomeni sprotno izmenjavo znanj in izkušenj ter posledično izboljšanje kvalitete pedagoškega in raziskovalnega dela. Pričakujemo lahko, da bo projekt s svojo mednarodno vpetostjo veliko prispeval k formiranju nove generacije metodološko usposobljenih kvantitativnih raziskovalcev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno