Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Prikrita dežela

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
003   0000  003  
Ključne besede
slovenska zgodovina, kultura, sinteza, srednja Evropa, polifonija kulturnih praks, meja.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  30272  dr. Pavlina Bobič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2010 - 2011  70 
2.  10900  dr. Igor Grdina  Zgodovinopisje  Vodja projekta/programa  2008 - 2011  1.632 
3.  03434  Martin Grum  Literarne vede  Raziskovalec  2008 - 2011  209 
4.  24476  dr. Katarina Keber  Humanistika  Raziskovalec  2008 - 2009  179 
5.  01008  dr. Oto Luthar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2008 - 2011  869 
6.  11963  dr. Mateja Matjašič Friš  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2008 - 2011  131 
7.  19632  dr. Andrej Rahten  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2010 - 2011  530 
8.  21446  dr. Mateja Ratej  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2008 - 2009  472 
9.  27927  dr. Ana Toroš  Narodno vprašanje  Raziskovalec  2011  213 
10.  23511  dr. Julijana Visočnik  Humanistika  Raziskovalec  2008 - 2010  325 
11.  04305  dr. Andrej Vovko  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2008 - 2011  1.564 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
2.  1540  Univerza v Novi Gorici  Nova Gorica  5920884000  12.910 
Povzetek
Raziskovalni projekt »Prikrita dežela« ima tri sklope. 1. V sodelovanju s sodelavci Narodnega muzeja, Instituta za novejšo zgodovino, Karl Franzove Univerze v Gradcu, Univerze Johannes Keplerja in nekaterih drugih domačih in mednarodnih sodelavk in sodelavcev, želimo dokončati sintetični pregled zgodovino slovenskega naroda v angleškem jeziku. Projekt, ki smo ga pred dvema letoma začeli kot neuspešno prijavljeni ciljni raziskovalni projekt, bi radi dokončali v času slovenskega predsedovanja EU in na ta način zainteresirani tuji strokovni in obči javnosti predstavili tako zgodovino regije v kateri se nahaja današnja Slovenija pred naselitvijo Slovanov, kot tudi vse kasnejše faze v oblikovanju slovenskega naroda in slovenske države. Pri tem smo se odločili, da bomo popravili napako dosedanjih razprav te vrste, ki precej površno opravijo z prazgodovinskim in antičnim obdobjem, precej neprijazne pa zanjo biti tudi z obdobjem zgodnjega in visokega srednjega veka. V ta namen sistematično opisujemo, analiziramo in razlagamo vse tiste procese, ki odločilno vplivale na oblikovanje in razvoj slovenskega naroda in narodov, ki so bili s Slovenci v neposrednem stiku. Po drugi strani zarisujemo tudi širše okoliščine, (vpliv Frankovske države in Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, življenje v Avstrijskem cesarstvo in Kraljevini SHS/Jugoslaviji), ki so omejevale ali spodbujale razvoj slovenskih dežel do nastanka neodvisne države. Pomembne pozornosti bodo deležne tudi doslej slabše obdelane prelomne teme in obdobja okoli katerih še vedno poteka precej razburljiva strokovna in politična razprava. 2. Deloma v okviru prve naloge, v glavnem pa neodvisno od nje, želimo v sodelovanju s sodelavci novega Slovenskega biografskega leksikona raziskati in zapisati življenjske zgodbe doslej spregledanih posameznikov, ki so odločilno vplivali na politični, kulturni in gospodarski razvoj slovenskih mest in pokrajin, v zadnjih petdesetih letih pa odločilno pripomogli k modernizaciji Slovenije naj bo to v okvirih bivše republike SFRJ ali znotraj in zunaj samostojne RS. 3. V zadnji fazi projekta pa se nameravamo lotiti celovite kulturne zgodovine Slovencev , ki je osrednja in dolgoročna naloga Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU. V okviru tega dela bomo skušali še posebej izpostaviti, da je v za vsestranski prikaz slovenske preteklosti potrebno osvetlili vsa področja življenja naših prednikov. Na ta način se po eni strani naslanjamo na tradicijo, ki je začela generacija Ferda Gestrina, Boga Grafenauerja in Vasilija Melika po drugi strani pa sledimo usmeritvam tako imenovane nove kulturne zgodovine, katere temelje sta že v 19. stoletju položila Johan Huizinga in Jakob Burchardt, v zadnji četrtini 20. stoletja pa reartikulirala Peter Burke in Roger Chartier . V ta okvir spada tako zgodovina vsakdanjega življenja kot tudi zgodovina idej, zgodovina mentalitet … in historična antropologija.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalci, vključeni v projekt, so večinoma zagovorniki historične antropologije, ki stremi k celoviti obravnavi preteklosti, tj. k čim bolj uravnoteženemu prepletanju različnih segmentov preteklega življenja – od politike, umetnosti in gospodarstva do zasebnega življenja. Raziskave v projektu Prikrita dežela se utemeljujejo na konceptu nove kulturne zgodovine, kjer pojem kultura pokriva zelo širok razpon človeške dejavnosti. Predmet obravnave niso samo politika, znanost in umetnost, temveč tudi materialna kultura in vsakdanjih; ob pisnih virih niso spregledovani ustni. Pojmi, ki so bili prej vezani izključno na eno podzvrst zgodovinopisja, prehajajo v celovito zgodovino človeške kulture, pri čemer se odpira prostor za več- in meddisciplinarnost. V historiografsko obravnavo so vključena tudi pravila, načela in konvencije, ki definirajo prostore vsakdanjega življenja. Realizacija projekta Prikrita dežela realizira premik od družbene zgodovine kulture h kulturni zgodovini skupnosti in posameznikov. Tako prihaja do obravnave kulturnih reprezentacij, zgodovine imaginarijev in idearijev. Projekt je pomembno nadgradil dolgoletni razvoj slovenskega zgodovinopisja. Po konceptualni plati je dal močan pospešek prizadevanjem, da se zgodovinopisje na Slovenskem odmakne od pozitivističnega podajanja dejstev in izbranih osebnosti ter se približa celoviti predstavitvi preteklega življenja ljudi, ki že skoraj 14 stoletij neprekinjeno naseljujejo področje jugovzhodnih Alp, zahodnega roba Panonske nižine, porečje Mure, Drave, Save ter širše področje matičnega Krasa in Istre. Realizacija projekta Prikrita dežela je Slovenijo postavila na evropski akademski zemljevid tako po metodološki kot po realizacijski plati.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenije je bila do izdaje monografije The Land Between. A History of Slovenia edina država iz srednjeevropsko-jugovzhodnoevropske regije, ki še ni imela celovite zgodovine v enem od svetovnih jezikov. Glede na to je izrazito zamujala za Madžarsko, Hrvaško, Romunijo, Bolgarijo, Slovaško, Poljsko, Češko, Hrvaško in Srbijo. Nekatere od njih so se pred tem lahko pohvalile celo s po tremi preglednimi deli o nacionalni preteklosti. Tako objavljena sintetična zgodovina kot tudi biografske raziskave in preučevanje delovanja posameznih ustanov odpravljajo veliko vrzel v slovenski historiografiji. Njihov rezultat ima pomembno promocijsko vrednost za Slovenijo. Rezultati projekta Prikrita dežela so privedli do novih spoznanj in postavili pod vprašaj mnoge »samoumevne resnice« o slovenski zgodovini. Zato so dognanja, do katerih je privedla realizacija projekta, pomembna tudi za pedagoško prakso. Rezultati projekta Prikrita dežela so pomembni tudi za problematizacijo aktualnih vprašanj regionalizacije, saj opozarjajo na zgodovinsko specifiko posameznih slovenskih pokrajin, ki je identitetno utrjena. Prav tako so rezultati pomembni za izdelavo optimalnih strategij pri navezovanju intenzivnejših stikov s posameznimi državami, saj imajo le-ti poleg politične in gospodarske razsežnosti tudi kulturno in zgodovinsko dimenzijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno