Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovenski eksonimi: metodologija, standardizacija, GIS

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.00  Humanistika  Geografija   

Koda Veda Področje
S230  Družboslovje  Družbena geografija 
H370  Humanistične vede  Imenoslovje 
Ključne besede
zemljepisno ime, eksonim, endonim, slovenščina, standardizacija, pravopis, geografski informacijski sistem
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  24301  dr. David Bole  Geografija  Mladi raziskovalec  2008 - 2009  290 
2.  27510  dr. Mateja Breg Valjavec  Geografija  Mladi raziskovalec  2008 - 2011  178 
3.  13179  dr. Mauro Hrvatin  Humanistika  Raziskovalec  2008 - 2011  352 
4.  07553  dr. Drago Kladnik  Geografija  Vodja projekta/programa  2008 - 2011  1.156 
5.  21464  dr. Blaž Komac  Geografija  Raziskovalec  2008 - 2011  609 
6.  08294  dr. Drago Perko  Geografija  Raziskovalec  2008 - 2011  1.027 
7.  17073  dr. Mimi Urbanc  Geografija  Raziskovalec  2008 - 2011  433 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.648 
Povzetek
Raziskava predstavlja raznovrstne vidike rabe podomačenih tujih zemljepisnih imen oziroma eksonimov v slovenščini. Kartografska raba teh imen je oprta na skoraj stoletje in pol dolgo tradicijo. Podrobno bo obdelana problematika rabe podomačenih tujih zemljepisnih imen v vseh pomembnejših slovenskih atlasih sveta, zemljepisnih učbenikih na različnih ravneh, leksikonih, priročniški, potopisni in strokovni literaturi, turističnih vodnikih in časopisju. Podomačena tuja zemljepisna imena bodo obdelana glede na njihovo regionalno pripadnost in pomenske tipe, ovrednotena pa bodo tudi glede na ustreznost njihove rabe. S tem bo raba podomačenih tujih zemljepisnih imen v posameznih obdelanih virih kritično osvetljena, tako da bo z vidika imenoslovja mogoče razbrati njihovo dejansko vrednost in zanesljivost. Zbrano gradivo bo podlaga za prepotrebno standardizacijo podomačenih tujih zemljepisnih imen oziroma eksonimov, ki jo priporočajo resolucije konferenc Združenih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen. Te posamezne članice tudi nenehno pozivajo k omejevanju rabe eksonimov, kar pa je do določene mere v nasprotju z jezikovno avtonomijo. Tudi na ta način bomo opozorili na tradicionalno zakoreninjenost slovenskih eksonimov in s tem skušali ohraniti bogato jezikovno dediščino slovenščine, jezika z razmeroma majhnim številom govorcev, ki bi ob pretiranem podrejanju načelom prevladujočega mednarodnega komuniciranja lahko postal celo ogrožen.
Pomen za razvoj znanosti
Pokrajinska, vodna, reliefna, ledinska, upravna in krajevna zemljepisna imena, iz katerih izhajajo imena prebivalcev, so svojevrsten duhovni, kulturni, socialni, zgodovinski in politični pokazatelj. Iz njih je mogoče razbrati marsikatero potezo naravne, družbene in značajske preteklosti ter sedanjosti posameznega naseljenega in nenaseljenega območja na našem planetu. Problematika toponomastike je umeščena na stičišče raznih znanstvenih disciplin, zlasti geografije, jezikoslovja, zgodovine in geodezije oziroma kartografije. V slovenski geografiji ni in nikoli ni bila povsem v ospredju dogajanja, a se v zadnjem času zanimanje zanjo znova krepi, četudi so že prej kar številni geografi sodelovali pri pripravi slovenskih atlasov sveta in regionalnogeografskih učbenikov. Pri tem so se praviloma opirali zlasti na lastna občutja in šele v zadnjih desetletjih so se nekateri zavedli mednarodne razsežnosti tematike in se z njo tudi pobliže seznanili. Nekateri so postali celo njeni dejavni soustvarjalci. Pri tem ima posebno mesto preučevanje slovenskih eksonimov, s katerim se je naša stroka enakovredno vključila v sam svetovni vrh tovrstnih preučevanj. Problematika zemljepisnih imen zaradi občutljivosti pridobiva mednarodni pomen. Ob tem se krepi vloga mednarodnih strokovnih združenj, kakršno je leta 1959 v okviru Organizacije združenih narodov ustanovljeni UNGEGN (United Nations Group of Experts on Geographical Names, slovensko Skupina izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena), ki usmerja mednarodno dejavnost na področju zemljepisnih imen. Zaradi lažje komunikacije si strokovnjaki UNGEGN-a prizadevamo za standardizacijo zemljepisnih imen. Naša angažiranost se kaže v vodenju Delovne skupine za eksonime, donedavnem predsedovanju Regionalne jezikovno-zemljepisne delovne skupine za vzhodni del srednje in jugovzhodno Evropo, ene od dvaindvajsetih regionalnih jezikovno-zemljepisnih delovnih skupin, pa tudi v vodenju internetnih strani Delovne skupine za eksonime (Working Group on Exonyms) in Delovne skupine za toponimske podatkovne baze in imenike (Working Group on Toponymic Data Files nad Gazetteers), dveh od desetih delovnih skupin UNGEGN-a. Ker moramo obdržati stik s svetovnimi dognanji, zaradi lastnih potreb po bolj enotni rabi in eksonimov ter olajšane izdelave atlasov ob čedalje izrazitejši digitalizaciji oziroma avtomatizaciji delovnih opravil smo opravili sistematično obdelavo korpusa najpogosteje uporabljanih slovenskih eksonimov. Opravljene raziskave so pomemben prispevek k novim spoznanjem na področju zemljepisnega imenoslovja. Vzpostavljena zbirka eksonimov je kamenček v mozaiku nacionalnih zbirk, ki ga bo mogoče nenehno dopolnjevati in iz njega črpati informacije o stanju rabe eksonimov v naši družbi. Z zbirko se bodo tudi ob morebitnem odmiranju rabe eksonimov ohranile izpričane oblike njihove nekdanje rabe. S takšnim pristopom bomo podprli tudi mednarodno uveljavljanje slovenske znanosti, ki se je v zadnjih letih utrdilo prav s prispevki na področju predlagane tematike. Dokazovanje o živi rabi slovenskih eksonimov bo skupaj s prizadevanji strokovnjakov iz jezikovnih okolij s sorodnimi pogledi lahko omililo posledice birokratskih posegov najširše mednarodne skupnosti, ki jih odražajo omejevalno nastrojene resolucije Združenih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen. Zato je treba nenehno utemeljevati primerno rabo eksonimov in z izsledki seznanjati domačo in tujo javnost. Ta tematika za zdaj še ni vključena v nobenega od predmetnikov dodiplomskega ali podiplomskega študija geografije na nobeni od slovenskih univerz, zato se študentje z njo ne morejo pobliže seznaniti. Upati je, da se bo s pogostejšim pojavljanjem v geografski periodiki in drugi literaturi odnos do nje postopoma spremenil. Opravljene raziskave in objavljanje njihovih izsledkov so pripomogle k spodbujanju historične geografije, ki je bila znotraj slovenskega zemljepisja dolgo skoraj povsem zanemarjena.
Pomen za razvoj Slovenije
Poenotenje rabe eksonimov v javni, strokovni in znanstveni rabi omogoča povsem nedvoumno identifikacijo poimenovanih pojavov in objektov. S tem bo olajšana raba eksonimov, lažje in bolj učinkovito bo delo lektorjev. Pripravljeno imensko gradivo bo lahko zapolnilo vrzeli v slovarskem delu slovenskega pravopisa. Z uveljavitvijo digitalnih baz podatkov pri pripravi atlasov sveta postaja zamisel o celoviti zbirki slovenskih eksonimov in njihovi standardizaciji čedalje bolj aktualna, saj bo mogoče tovrstne publikacije pripraviti z bistveno manjšimi sredstvi. Sistematično preučeni slovenski eksonimi bodo prispevali k bolj kakovostnemu pouku geografije na osnovnošolski, srednješolski in univerzitetni ravni ter drugih prostorskih ved na univerzitetni ravni. S tem bo izpričana dolgoročna skrb za ustrezno rabo eksonimov tudi v najširši javnosti. Projekt ima velik pomen z vidika ohranjanja in vrednotenja naše bogate jezikovne dediščine. Publiciran seznam priporočljivih eksonimov bo postal pomemben referenčni vir, obogatil pa bo tudi mednarodno zakladnico tovrstnih imen in postal del svetovne jezikovne dediščine. Delo je potekalo ob sodelovanju strokovnjakov Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (KSZI VRS). Zaradi vpetosti v mednarodne tokove (zastopanje Slovenije na konferencah Združenih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen in posvetovanjih Regionalne jezikovno-zemljepisne skupine za vzhodni del srednje in jugovzhodno Evropo) ter aktualnih političnih razmer (na primer preprečevanje poskusov potvarjanja slovenskih zemljepisnih imen v mednarodnih okvirih, kakršno je na primer hrvaški poskus preimenovanja Piranskega zaliva), si v Sloveniji ne smemo privoščiti nedejavnosti na področju preučevanja zemljepisnih imen, s tem pa tudi ne nedejavne KSZI VRS, ki je v zadnjih letih že večkrat naletela na nerazumevanje svojega poslanstva tudi s strani državnih organov, zato so jo obdobno tudi ukinjali, prav tako ni zadovoljivo urejeno njeno financiranje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno