Projekti / Programi
Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja: informacijsko-tehnološko podprta evidenca, znanstvene objave in analize
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
Koda |
Veda |
Področje |
H390 |
Humanistične vede |
Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija |
slovensko slovstvo, rokopisi, barok, razsvetljenstvo, znanstvenokritične izdaje, elektronski viri, jezikovne tehnologije, digitalna humanistika, XML, TEI
Raziskovalci (15)
Organizacije (3)
Povzetek
Ni znano, koliko rokopisov slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja se je ohranilo neobjavljenih do danes, kje se nahajajo in kakšna besedila pravzaprav nosijo. Ta vprašanja so bila obravnavana v številnih delih slovenske literarne in obče zgodovine, vendar zvečine obrobno, fragmentarno, le toliko, kolikor je bilo potrebno za splošne črte celostnega literarno-kulturnega razvoja Slovencev. Ta tematika ni bila nikdar raziskana sistematično; razen Kidričevega članka (prim. 15.3) ne obstaja nikakršen popis ali register rokopisov te dobe v slovenščini. Tudi nekatere slovenske rokopise, ki jih je imela literarna zgodovina v evidenci, denimo obsežen Skalarjev rokopis iz 1643, je zadela nenavadna usoda, da so kljub pomembnosti ostali do danes neobjavljeni in relativno neznani. To velja tudi za rokopisno sloveniko s področja širšega slovenskega slovstva, kamor moramo uvrstiti malo znane uradovalne rokopise, tj. prisege, volila, razglase ipd.; pomemben del tega gradiva je bil odkrit šele v zadnjih letih, kar dopušča možnost za nova odkritja. V predlaganem projektu bomo:
● sistematično zbirali podatke o rokopisih slovenskega slovstva 17. in 18. (deloma še tudi zgodnjega 19.) stoletja v zbirkah slovenskih in tujih inštitucij in v elektronski obliki izdelali register rokopisov, ki bo odprt za dopolnitve z novimi odkritji;
● v elektronskih znanstvenokritičnih izdajah bomo objavili izbor reprezentativnih, še neobjavljenih besedil;
● omenjena objavljena besedila bodo večdisciplinarno analizirana z gledišč literarne zgodovine in teorije, zgodovine slovenskega jezika, kulturne in splošne zgodovine.
Evidentiranje, analiza, objavljanje in posredovanje rokopisnih besedil te dobe bodo v tem projektu temeljile na sodobnih informacijskih tehnologijah in njihovi aplikaciji v humanistiki (prim. 15.2, II.). Raziskovalcu-humanistu prijazna, toda visokozmogljiva elektronska orodja, ki bodo razvita v okviru projekta in bodo prosto dostopna na medmrežju, bodo po koncu projekta omogočila, da se v raziskavo in objavljanje rokopisnih besedil vključi tudi širši krog zainteresiranih raziskovalcev tega obdobja. Zaradi izredno majhnega števila slovenskih knjig v tej dobi je namreč vsaka najdba rokopisov in tudi fragmentov v slovenščini dragocena.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt NRSS je po svojih rezultatih pomemben za več humanističnih ved na Slovenskem. Najbolj relevantni so njegovi rezultati za slovensko literarno zgodovino, niso pa brez pomena tudi za kulturno in občo zgodovino Slovencev oziroma slovenskih dežel v 17. in 18. stoletju.
Pomen projekta je predvsem v tem, da je z elektronskim Registrom slovenskih rokopisov 17. in 18. stoletja, prosto dostopnim na spletu <http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/nrss:nrss/VIEW/>, na enem mestu združil znanstveno verificirane podatke o najpomembnejših rokopisih iz dobe katoliške obnove oz. baroka ter razsvetljenstva na Slovenskem. Opise rokopisov spremljajo kvalitetne digitalne slike – t.i. digitalni faksimili.
Mnogi od teh rokopisov so bili komajda znani ali pa sploh nikdar doslej niso bili v evidenci literarne vede. S tem je projekt NRSS pomembno dopolnil podobo, ki jo je slovenska literarna veda izoblikovala o našem slovstvu 17. in 18. stoletja, in je v tej dobi odprl široko neraziskano območje.
Opisi rokopisov so pripravljeni v zapisu XML z oznakami konzorcija Text Encoding Initiative. Za repozitorij je bila uporabljena odprtokodna platforma Fedora Commons skupaj s poizvedovalnim programjem Lucene-SoLR. Tako so bili stari rokopisni viri v slovenskem jeziku – mnogi od njih sploh prvikrat – analizirani, opisani in digitalno predstavljeni s pomočjo najsodobnejše IT za raziskave na področju digitalne humanistike.
Pomen za razvoj Slovenije
Register slovenskih rokopisov 17. in 18. stoletja, prosto dostopen na spletu <http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/nrss:nrss/VIEW/>, je prvi specializirani digitalni arhiv rokopisov v Sloveniji. V njem so na enem kraju zbrani podatki in digitalne slike izbranih rokopisov 17. in 18. stoletja, ki so raztreseni po raznih knjižnicah, arhivih in zbirkah v Sloveniji in v zamejstvu. Nastajali so v raznih krajih in samostanih, v vaseh po dolinah in na gorskih kmetijah. Pisci teh rokopisov pogosto niso vedeli drug za drugega. Delovali pa so iz sorodnega globinskega vzgiba – iz raznolike in razvejene slovenske religiozne kulture, ki je vseskozi hotela obstajati kot pisna kultura v mnogih zvrsteh in oblikah. Dela teh piscev, ki večidel niso vedeli drug za drugega, so v Registru NRSS, kolikor so ohranjena, zbrana, opisana in digitalno predstavljena. Mnoga od njih so bila doslej skoraj ali povsem neznana. Obe dobi je rokopisna kultura obvladovala in zaznamovala vsaj tako, nemara še precej bolj kakor knjižna. Register omogoča javnosti – strokovni kakor laični – neposreden vpogled v slovensko rokopisno slovstvo baročne in razsvetljenske dobe. Zato se z Registrom NRSS odpira tudi nov pogled na duhovno zgodovino Slovencev obeh dob. S tem se naša javnost lahko približa pomembnemu delu slovstvene in kulturne dediščine slovenskega naroda iz dolge dobe med protestantizmom in romantiko.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si