Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Sodobni pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   

Koda Veda Področje
H352  Humanistične vede  Slovnica, semantika, semiotika, sintaksa 
H353  Humanistične vede  Leksikologija 
H590  Humanistične vede  Baltski in slovanski jeziki in književnosti 
Ključne besede
Slovenski pravopis, slovar, elektronski slovar, spletni slovar, normiranje, standardizacija, pravopisna pravila
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15689  dr. Helena Dobrovoljc  Jezikoslovje  Vodja  2008 - 2011  395 
2.  28160  dr. Peter Holozan  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2008 - 2011  58 
3.  20203  dr. Nataša Jakop  Jezikoslovje  Raziskovalec  2008 - 2011  165 
4.  05494  dr. Primož Jakopin  Jezikoslovje  Raziskovalec  2008 - 2011  221 
5.  28437  dr. Mija Michelizza  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2008 - 2011  121 
6.  28792  Miroslav Romih  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2008 - 2009  33 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.991 
2.  8333  AMEBIS programska oprema, d.o.o. Kamnik  Kamnik  5512930  85 
Povzetek
S projektom »Sodobni slovenski pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici« bo na osnovi sodobnih jezikoslovnih, slovaropisnih, metodoloških in jezikovnotehnoloških znanstvenih izhodišč ter s pomočjo informacijskih jezikovnih tehnologij podjetja Amebis izdelan pravopisni slovar, ki bo uporabniku na voljo v knjigi, na CD-ROM-u in na spletišču www.pravopis.si. Z izdajo slovarja v različnih medijih želimo spodbuditi uporabo pravopisnih priročnikov pri najširšem krogu jezikovnih uporabnikov in s tem vplivati na dvig jezikovne kulture in večjo stopnjo pismenosti Slovencev, vključno z zamejskimi Slovenci in slovenskimi izseljenci, ki izgubljajo stik z maternim jezikom. Najosnovnejši namen pravopisnega priročnika s predpisovalno veljavnostjo je v pravilih podati sistemski opis zapisovalnih sredstev, v slovarju pa ta pravila konkretizirati ob izbranem naboru besedja. Zaradi ekspanzije novih pojavnosti in besed, ki to pojavnost poimenujejo, se pojavljajo tudi nenehno rastoče potrebe družbe, ki zahteva jasen in poljuden, priročen in praktičen jezikovni priročnik. Dosedanje raziskave kažejo, da je treba razvojno dinamiko jezika spremljati sproti, jezikovne spremembe pa čim bolj ažurno zajeti v tematsko specializiranih jezikovnih priročnikih. Pri standardiziranju zapisa se v veliki meri sledi že uveljavljenim načinom, ki so določeni s pravopisnimi pravili, upošteva se živo rabo in ustaljeno zapisovalno prakso. Delo za sodobni pravopisni priročnik je zasnovano v štirih delovnih fazah: priprava koncepta, izdelava spletnega portala »pravopis«, izdelava in objava sodobnega pravopisnega priročnika. V pravopisnem priročniku, ki bo nastal v okviru projekta, bodo obstoječa pravopisna pravila prilagojena zahtevam in znanju laičnega uporabnika. Geslovnik bo skrčen na pravopisno relevantno gradivo, tretjino besed, ki jih bo prinašal slovar, pa predstavljajo nove besede, ki v slovarjih doslej še niso bile zapisane oziroma normirane. Zgradba slovarskega sestavka bo osredinjena na zapis besede, to je iztočnico, zapis njenih osnovnih ter izvedenih nepredvidljivih oblik, slovnične posebnosti, besednovrstno določitev iztočnice in pravopisne posebnosti. Redakcija slovarskih sestavkov bo temeljila na korpusnem pristopu. Slovarska standardizacija zapisa novega besedja v slovenščini je dejanje, ki ima visoko relevantnost in bistveni vpliv na veliko večino pišočih jezikovnih uporabnikov. Projekt, v katerem tvorno sodelujeta raziskovalna organizacija in razvojno-raziskovalni center, je zastavljen kot gradnja pravopisne podatkovne zbirke, kar prispeva k hitrejšemu razvoju jezikovnih orodij, kot so črkovalniki in prevajalniki. V perspektivi bodo ta orodja ključna za varovanje bogate slovenske kulturne dediščine v združeni Evropi.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projektne skupine predstavljajo prvo teoretično utemeljeno in praktično ponazorjeno rešitev za pripravo KONCEPTA SPECIALIZIRANEGA PRAVOPISNEGA SLOVARJA, tj. slovarja, v katerem bodo prikazana le pravopisno problematična vprašanja. V slovarskem konceptu slovarja, specializiranega za zapisovalne probleme, ki je eden od rezultatov projekta, je poudarjeno, da le-ta ne sme nastati kot sekundarno slovarsko delo, torej strnjen pomenskorazlagalni slovar s poudarjeno normativno funkcijo. Naloga nove generacije normativnih slovarjev je, da pri zasnovi upošteva potrebe najširšega kroga jezikovnih uporabnikov pri njihovi aktivni rabi jezika (tj. kodiranju), kar pomeni, da naj bi torej makrostrukturno prikazoval pisno problematične besede in zveze, mikrostrukturno pa zlasti podatke, ki jih uporabniki potrebujejo pri aktivni rabi jezika. Medtem ko je opredelitev mikrostrukturne obvestilnosti v slovenskem pravopisju tradicionalno zelo variirala in je bila odvisna od družbenega konteksta, pa mora v novem tisočletju koncept mikrostrukturne obvestilnosti temeljiti na objektivni raziskavi uporabnikovih potreb. Kljub aplikativni naravnanosti projekta je bilo v okviru projekta precej pozornosti namenjene tudi PROBLEMSKEMU PRISTOPU k tistim vprašanjem slovenskega pisanega jezika, pri katerih je rešitev, kakršna je predlagana v aktualnih pravopisnih pravilih oziroma slovarju, razlog za večji razkorak med normo in kodifikacijo. S tega vidika so bila sistematično pregledana obstoječa pravopisna pravila, predstavljene so bile problematične rešitve, ob njih pa so bili podani tudi predlogi za reševanje dotične problematike v prihodnje. Predlogi za spremembe so utemeljeni z rešitvami v izvirnih znanstvenih člankih članov projektne skupine in drugih jezikoslovcev, ki so se v obdobju 2001–2011 intenzivneje ukvarjali s problemi jezikovne standardizacije. Za znanstveno jezikoslovje v Sloveniji so bistvene ugotovitve, da je treba leksikografsko dejavnost izvajati s posodobljenimi gradivskimi viri, ki zagotavljajo avtentičnost jezikovnih podatkov, da je treba ponovno definirati variantna jezikovna sredstva in odpraviti zastarele prepovedi. Za slovaropisje kot jezikoslovno panogo je v perspektivi pomembna ugotovitev, da je zaradi pospešene razvojne dinamike jezika treba hitreje in celoviteje posodabljati tudi slovarska dela, pri čemer je treba klasične slovaropisne in slovnične pristope povezati s sodobnimi računalniškimi orodji, ki ne dajejo le hitrega vpogleda v jezikovno gradivo, temveč omogočajo tudi njegovo analizo.
Pomen za razvoj Slovenije
Normativni slovarji predstavljajo osnovni pripomoček za rabo slovenskega jezika na vseh ravneh sporazumevanja: pri vsakodnevnem pisanju in govoru, v javnih občilih, v gospodarstvu, v javni upravi, v šolstvu, znanosti in kulturi. Elektronski slovarji na sodoben način prikazujejo našo najdragocenejšo kulturno dediščino, jezik, v sodobni obliki, da so rezultati pregledno uporabni tako v vsakdanjem življenju kakor tudi v znanstvene namene. Omogočajo višjo raven vsakozvrstnega komuniciranja, hkrati pa so mednarodni pokazatelj jezikovne in sploh izobrazbeno-kulturne ozaveščenosti na nacionalni ravni. S tega vidika pripomorejo tudi k enakovrednemu obravnavanju slovenskega jezika v mednarodnih krogih. Razvitost posameznega jezika se meri tudi s številom različnih slovarskih del. Slovenščina se v tem pogledu nahaja med srednje razvitimi. Temeljna dela slovenskega jezikoslovja, kamor sodobni slovenski pravopisni priročnik sodi, prispevajo k dvigu ravni nacionalnega/državnega jezika in sodijo v okvir varstva nematerialne kulturne dediščine. Vse dejavnosti, povezane s projektom, sodijo v sklop "Ohranjanja in razvoja nacionalne naravne in kulturne dediščine ter identitete": digitalizacija ne prispeva le k bolj učinkovitemu ohranjanju zbranega gradiva, temveč tudi k lažjemu predstavljanju in promociji le-te. Objava na svetovnem spletu konkretno omogoča neposredno sodelovanje z uporabniki, olajšuje raziskave slovenskega jezika, ki potekajo tudi zunaj državnih meja. Zlasti pa približuje materni jezik slovenskim zamejcem in izseljencem, ki izgubljajo stik z domačim jezikom.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno