Projekti / Programi
Vloga množičnih medijev pri oblikovanju slovenske evropske zavesti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
množični mediji, evropska zavest, državljanstvo, Slovenija, identiteta, kultura
Raziskovalci (7)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni projekt naslavlja vprašanje vloge množičnih medijev pri oblikovanju slovenske evropske zavesti, in spremljajočih pojmov evropske identitete in državljanstva. Projekt temelji na primerjalni družbeno-kulturni analizi treh obdobij v slovenski poosamosvojitveni zgodovini, v kateri so bili procesi formiranja evropske identitete najbolj izpostavljeni: po-osamosvojitvenem in pred-pridružitvenem obdobju okoli 2004; po-pridružitvenem obdobju 2004-2007; ter prihajajočem obdobju slovenskega predsedovanja EU (januar-junij 2008). Raziskovalni načrt vključuje kvalitativno in kvantitativno analizo medijskih vsebin; ter meritve "evropske zavesti" slovenske javnosti- porabnikov izbranih tiskanih in elektronskih medijev. Slednje je opravljeno v dveh korakih: prva anketa je izvedena v času predsedovanja, ki se jo nato ponovi v istem obdobju prihodnje leto. Podatki, pridobljeni iz obeh raziskav, omogočajo analizo takojšnjih in dlje trajajočih učinkov medijskega poročanja o predsedovanju EU. Z njimi bodo pridobljene pomembne informacije za raziskovalce in medijske ustanove v smislu spremljanja in analiziranja vplivov, ki jih ima intenzivnejše fokusiranje na "evropske teme" na razvoj močnejšega občutka participatornega državljanstva in "demokratičnega lastništva" v nacionalnih in trans-nacionalnih evropskih kontekstih. Daljši primerjalno zgodovinski okvir raziskave, ki vključuje obsežnejše empirične podatke (medijski arhivi, filmska produkcija, kulturna sfera širše), omogoča proučevanje dinamik in ključnih tem v razvoju slovenske evropske zavesti po osamosvojitvi. Sinhroni in diahroni vidiki predstavljajo priložnost za pridobivanje izvirnih rezultatov, ki se nanašajo na kulturno, družbeno in zgodovinsko specifične okoliščine slovenske družbe; tvorijo tudi pomemben vir za krepitev evropske politike identitete in državljanstva, ki je občutljiva za kulturne in nacionalne posebnosti držav EU. Omogočajo tudi prihodnje premisleke evropske kulturne politike in njene moči, da s pomočjo množičnih medijev in informacijske tehnologije okrepi transnacionalne vidike družbene kohezije. Neposredni učinki takšnih premislekov bodo predmet aktivnosti tudi v času poteka raziskave, in sicer v obliki delavnic, javnih predstavitev, izobraževalnih simpozijev za medije, izobraževalne ustanove in javnost širše.
Pomen za razvoj znanosti
V sodobnih globalizacijskih in integracijskih procesih kontekst evropejstva predstavlja pomemben vidik oblikovanja nacionalnih in transnacionalnih identitet. Medtem ko so bila zgodnejša obdobja oblikovanja evropejstva kot skupne nadnacionalne in transnacionalne identitete in družbeno-politične stvarnosti oprta predvsem na povezovanje skupnih gospodarskih in geostrateških političnih interesov, pa sodobne sociološke in širše kulturološko družboslovne in humanistične analize oblikovanja evropske zavesti vse več prostora namenjajo vlogi kulture.
Raziskovalni projekt je dileme o tem, kako so oz. naj bi mediji prestopili iz svojega siceršnjega poslanstva oblikovanja nacionalnih zamišljenih skupnosti ter sooblikovali novo perspektivo transnacionalnega, postmodernega zbliževanja in pripadanja, kako oblikovati skupno, evropsko medijsko platformo državljanstva, identitetnih in kulturnih politik, koncipiral v posebnem družbenem, zgodovinskem in političnem kontekstu slovenskega poosamosvojitvenega obdobja.
Znanstveni prispevek projekta je najti v odgovorih na vprašanja, v kakšni meri so slovenski mediji pripravljeni na prevzem vloge oblikovanja demokratičnega prostora javnosti na nacionalni in transnacionalni ravni, kako »evropsko« ozaveščene so v Sloveniji programske in uredniške usmeritve, kako raznovrstne in domišljene so »evropske« vsebine, koliko te upoštevajo ciljne usmeritve skupne evropske kulturne politike ter kako prek prenosa »evropskih vsebin« v nacionalni medijski prostor slovenski mediji vplivajo na oblikovanje zavedanja o skupni evropski zgodovini, sedanjosti in prihodnosti.
Dosežen cilj raziskave je, da je podala kritično sociološko kulturološko analizo vloge, ki jo pri oblikovanju slovenske evropske zavesti igrajo sredstva množičnega komuniciranja, predvsem televizija in tisk. Rezultati empiričnih raziskav in teoretske analize so pokazali, da:
- mediji v Sloveniji o Evropi poročajo na dvoumen način
- da je to poročanje še naprej umeščeno v tradicije poročanja o "zunanji politiki"
- da obstaja le skromen uredniški napor pri zagotavljanju kakovostnega in kritičnega javnega prostora, ki bi vključeval nacionalno in transnacionalno javnost
- da so tudi prestižni momenti evropskega povezovanja, kot na primer je bilo predsedovanje Slovenije Svetu EU, v spominu ljudi ohranjeni le malo časa ter
- da je to mogoče povezati tudi z mediji s skromnim zgodovinskim dokumentiranjem pomena evropskega državljanstva.
Na podlagi te analize so bile podane teoretske smernice za razvoj sociološke vednosti o odnosu med (nacionalnimi) mediji in evropsko javnostjo.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni projekt temelji na primerjalni družbeno-kulturni analizi različnih obdobij poosamosvojitvene zgodovine, še posebej poglobljeno obdobje od 2004 do 2008. Rezultati omogočajo analizo in refleksijo dlje časa trajajočih učinkov medijskega poročanja, pridobljeno znanje in podatki pa raziskovalcem in vključenim medijskim hišam omogočajo spremljanje vplivov, ki jih ima intenzivnejše medijsko fokusiranje na »evropske teme« na razvoj močnejšega občutka participatornega državljanstva in »demokratičnega« lastništva« v nacionalnih in transnacionalnih evropskih kontekstih.
Zajeti časovni okvir, ki vključuje nabor obsežnejšega fonda empiričnih podatkov, je omogočil proučevanje in analizo dinamik ter ključnih tem v razvoju slovenske evropske zavesti po osamosvojitvi in še posebej po obdobju od vstopa Slovenije v Evropsko unijo.
Izvirni rezultati, ki se nanašajo na kulturno, družbeno in zgodovinsko specifične okoliščine slovenske družbe, tvorijo tudi pomemben vir za krepitev evropske politike identitete in državljanstva, ki je občutljiva za kulturne in nacionalne posebnosti držav EU, obenem pa omogočajo tudi prihodnje premisleke evropske kulturne politike in moči, da s pomočjo množičnih medijev in informacijske tehnologije okrepi transnacionalne vidike družbene kohezije.
Raziskava prispeva k višji ozaveščenosti slovenske družbe o evropskih temah in ponuja vpogled v vlogo, ki jo imajo v procesu oblikovanja slovenske evropske zavesti množični mediji. Diseminacija izsledkov in znanja je usmerjena tako v širšo javnost, kakor tudi na fokusne skupine, ki predstavljajo bodoče generacije slovenskih Evropejcev, študente družboslovja in humanistike. Področje, ki je v središču raziskave, naslavlja eno glavnih tem politične, medijske, znanstvene, gospodarske in siceršnje družbene razprave in se tako vključuje v iskanje najboljših rešitev in strategij, ki naj slovensko družbo in državo partnersko postavijo v evropski okvir in ji omogočijo razvoj v koordinatah demokratične, pluralne, multikulturne evropske in globalne realnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
