Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Značilnosti regionalnega razvoja in razvojni potenciali Spodnjega Podravja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.00  Humanistika  Geografija   

Koda Veda Področje
S230  Družboslovje  Družbena geografija 
Ključne besede
regionalni razvoj, razvojni potenciali, okoljski kapital, razvoj podeželja, vloga centralnih naselij, procesi suburbanizacije, obmejnost in schengenska meja, Spodnje Podravje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  19178  dr. Aleš Gačnik  Etnologija  Raziskovalec  2008 - 2010  745 
2.  16049  dr. Barbara Lampič  Humanistika  Raziskovalec  2008 - 2010  519 
3.  19338  dr. Irena Mrak  Varstvo okolja  Raziskovalec  2008 - 2010  327 
4.  18858  dr. Irma Potočnik Slavič  Geografija  Raziskovalec  2008 - 2010  447 
5.  14635  dr. Dejan Rebernik  Geografija  Vodja  2008 - 2010  293 
6.  20793  dr. Blaž Repe  Geografija  Raziskovalec  2008 - 2010  509 
7.  04291  dr. Metka Špes  Geografija  Raziskovalec  2008 - 2010  520 
8.  10895  dr. Jernej Zupančič  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2010  694 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.440 
2.  1421  Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj  Ptuj  5844975000  423 
Povzetek
Pobuda za aplikativno raziskavo je prišla s strani lokalnih skupnosti, z njo pa bomo nadaljevali delo obsežne geografske raziskave izpred trinajstih let (»Spodnje Podravje s Prlekijo – možnosti regionalnega in prostorskega razvoja«). S projektom bomo na novo proučili najnovejše razmere in procese na območju Spodnjega Podravja. Od sredine 90-ih je na tem prostoru prišlo do vrste sprememb, povezanih tako z novonastalimi občinami, ki so vplivale na stopnjo centralnosti naselij, velikimi spremembami v slovenskem kmetijstvu (povezanih z vstopom Slovenije v EU in vplivom evropske kmetijske politike) in prestrukturiranjem industrije. Z uveljavitvijo schengenske meje s Hrvaško bo v Spodnjem Podravju še bolj v ospredje stopila problematika obmejnih območij. Vse te spremembe in procesi povezanimi z njimi so vodile v velike razlike v prostorskem razvoju (predvsem podeželja) in socioekonomsko strukturo tega območja, hkrati pa aktivna slovenska in evropska regionalna politika s spodbudami za skladnejši regionalni razvoj, uvajanje pokrajin in poudarjena vloga urbanih središč nacionalnega pomena (Ptuj) ter novi impulzi na področju razvoja podjetništva in številni veliki projekti (npr. infrastrukturni kot je izgradnja hitre ceste Ptuj – Ormož in avtoceste Maribor – Zagreb) obetajo nove razvojne usmeritve celotnega območja. Pričakujemo, da bodo sintezni rezultati omogočili končno regionalizacijo oziroma določitev problemskih območij znotraj obravnavane regije, kar bo v veliko pomoč pri pripravi strategije razvoja in novih prostorskih dokumentov ter pri izvajanju programov razvoja podeželja in regijskih razvojnih projektov. Hkrati pa konkretno območje s konkretnimi problemi predstavlja hvaležen predmet proučevanja in omogoča razvoj in predvsem uporabo (konkretizacijo) novih metodoloških pristopov v geografiji, razširjen obseg dostopnosti podatkovnih baz ter sodelovanje z regionalno raziskovalno inštitucijo pa omogoča tako po tehnični plati (uporaba GIS orodij) kot tudi po problemski ustrezno interpretacijo obravnavane problematike, s tem pa predvsem povečujemo aplikativno vrednost razvoja stroke. Želja in pripravljenost občin (kot sofinancerjev) na sodelovanje z znanstvenoraziskovalno inštitucijo je posledica dosedanjega uspešnega sodelovanja. Aplikativno naravnana raziskava je tako velika priložnost za stroko kot lokalne skupnosti in regijo kot celoto; gre za nove oblike sodelovanja, ko znanstveni pristopi in rezultati neposredno služijo in koristijo uporabniku.
Pomen za razvoj znanosti
Regionalno geografske raziskave se zadnjih dvajset let preusmerjajo v analizo regionalnih problemov. Od klasičnega proučevanja območij/regij je prešla na problemski pristop k obravnavi zaključenih geografskih območij in vsebin, kar ji omogoča kompleksna regionalnogeografska metoda. Ob takšnih pristopih k raziskavam prostorsko relevantnih procesov, aplikativne raziskave omogočajo preizkus in razvoj različnih novih teoretičnih modelov in metodologij proučevanja součinkovanja različnih družbeno in fizičnogeografskih dejavnikov. Pri zaključenem aplikativnem projektu je bil ključnega pomena prenos znanstvene metode v prakso, torej regionalnogeografska raziskava konkretnega območja s pomočjo sodobnih raziskovalnih prijemov (uporaba GIS-ov, funkcijske analize, digitalnih podatkov), ki omogočajo širše raziskovalne možnosti. Preučevanje je vključevalo tudi sočasno izvajanje klasičnih geografskih raziskovalnih metod, katerih osnova je poznavanje prostora tako na podlagi dostopnih podatkov kot obsežnega terenskega dela, na osnovi katerega je bilo mogoče kvalitetnejše interpretirati recentne procese v pokrajini ter predlagati bodoče razvojne usmeritve območja. Aplikativna raziskava je predstavljala izziv za geografsko stroko z dveh vidikov: • z vidika primerjave sedanjega stanja s stanjem v 90-ih letih 20. stoletja - ugotavljanje trendov v razvoju, najbolj motečih/vidnih prostorskih učinkov oziroma navzkrižij interesov; • strokovno znanstven – preizkus ustaljenih in novih metod na določenem območju. Možnosti izvajanja tako obsežne kompleksne regionalnogeografske raziskave so v Sloveniji redkost, predvsem pa so redke pobude s strani lokalnih skupnosti, ki dejansko izkazujejo interes in potrebo po znanstveno-strokovnem sodelovanju. Na ta način izvedeni projekti imajo mnogo boljša izhodišča in možnosti dobre izvedbe, saj se bistveno olajšajo faze zbiranja podatkov, priprava in izvedba terenskih raziskav, pridobivanje drugih informacij javnega značaja. Zaključena raziskava ima aplikativno vrednost, hkrati pa pomeni prispevek k razvoju metodologije regionalne geografije. Ta veja geografije je po mnenju številnih strokovnjakov v nekakšni »krizi«, ki izvira tudi iz metodološko »manj jasnega« (kompleksnega) značaja te veje geografije v primerjavi z drugimi, bolj specialno usmerjenimi. Število regionalnogeografskih raziskav v Sloveniji je v zadnjih letih razmeroma skromno, zato tudi v prihodnje želimo pridobljene izkušnje uporabiti pri podobnih raziskavah. Aplikativni projekt je pripomogel tudi k boljšemu poznavanju socio-ekonomskih in prostorskih procesov (npr. procesov suburbanizacije, preobrazbe podeželja, ...) na konkretnem območju, ki pa so aktualni tudi na številnih drugih območjih v Sloveniji. Raziskave v primerih, ko prihaja do sodelovanja geografov z neposrednimi uporabniki, so običajno namenjene ožje opredeljenim tematikam, v tem primeru pa smo izkoristili priložnost celovitega regionalnogeografskega obravnavanja ene izmed slovenskih regij ter na ta način omogočili tudi prenos geografskih ugotovitev v prakso. Dodano vrednost raziskave predstavlja možnost primerjave z ugotovitvami raziskave iz devetdesetih let, z njo pa smo prišli do dragocenih spoznanj o aktualnih procesih in trendih v pokrajini ter o vzrokih zanje. V času med obema raziskavama je šlo za obdobje intenzivnih in večstranskih sprememb, kar je dodatno prispevalo k relevantnosti pričakovanih rezultatov. Možnosti izvajanja tako obsežne regionalnogeografske raziskave so v Sloveniji redkost, še zlasti v povezavi z neposrednimi uporabniki, zato je bila izvedba tovrstne raziskave še posebej pomembna. Hkrati velja izpostaviti tudi vključevanje študentov v raziskavo, kar je obogatilo tudi sam pedagoški proces pri inštituciji, izvajalki raziskave.
Pomen za razvoj Slovenije
Kljub aplikativnosti projekta, ki je usmerjen na izbrano območje Spodnjega Podravja, so njegovi rezultati uporabni za uresničevanje ciljev Strategije razvoja Slovenije, poleg uresničevanja ciljev doseganja trajnostnega razvoja pa lahko posredno pripomorejo k povečevanju konkurenčnosti, ekonomske in socialne kohezivnosti na lokalni in regionalni ravni. Bistvenega pomena za družbenoekonomski razvoj regije je sodelovanje med občinami ciljnega območja projekta, prav tako pa tudi strokovno in znanstveno sodelovanje pedagoško-raziskovalne inštitucije in regionalne raziskovalne inštitucije. Diseminacija rezultatov: - organizacija in izvedba javne predstavitve študentskega raziskovalnega dela na območju Spodnjega Podravja (maj 2009) - zaključna predstavitev poteka raziskave in rezultatov - maj 2010 - seznanjanje lokalnega prebivalstva s potekom raziskave preko lokalnih medijev - predstavitev rezultatov v znanstveni in strokovni literaturi predvsem s področja geografije, regionalnega razvoja, razvoja podeželja in kmetijstva ipd., - udeležba na znanstvenih in strokovnih simpozijih doma in v tujini. Z vidika sofinancerja – občin (lokalnih skupnosti) predstavlja predlagana raziskava potrebo in hkrati priložnost saj: - so jih razmere spodbudile k aktivnemu sodelovanju in skupnemu iskanju razvojnih rešitev za svoje območje, ki ga ne gledajo več lokalno (občine tega območja so sila majhne in razdrobljene), ampak vidijo problematiko širše regionalno; - so same tako finančno kot kadrovsko in strokovno prešibke, da bi lahko izpolnjevale in sledile zahtevam, ki jih nalaga lokalnim skupnostim sedanja zakonodaja; - je želja in potreba prebivalstva po spremembah in razvoju velika, hkrati pa potrebujejo zunanjo pomoč in impulze za ustrezne pristope k usmerjanju bodočega razvoja. Projektni rezultati predstavljajo strokovno podlago za: 1. pripravo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občin obravnavanega območja (Zakon o urejanju prostora ULRS 110/2002, 8/2003); 2. izvajanje ter vrednotenje programov razvoja podeželja v obdobju 2007-2013; 3. izvajanje ter vrednotenje regijskih razvojnih projektov v obdobju 2007-2013; 4. izdelavo okoljskih programov ter oceno obremenjenosti okolja v občinah na obravnavanem območju (Zakon o varstvu okolja, 32/1993, 41/2004, 39/2006). Projektni rezultati so uporabni tudi za uresničevanje razvojnih ciljev Spodnjega Podravja, hkrati pa so v skladu z uresničevanjem naslednjih ciljev Strategije razvoja Slovenije: • pripomogli bodo k gospodarjenju s prostorom ter ciljem splošne demografske, socialne, ekonomske in okoljske politike; • krepili razvoj policentričnega urbanega sistema, razvoja središč (predvsem medobčinskega pomena) ter oblikovanje ključnih razvojnih prioritet; • omogočili kvalitetnejšo pripravo prostorskih aktov pokrajine/občin v skladu z razvojnimi potrebami ter usklajevanju regijskih razvojnih načrtov (problematika sodelovanja med nosilci regionalnega razvoja); S tem rezultati lahko pripomorejo k uresničevanju ciljev doseganja trajnostnega razvoja in posredno k povečevanju konkurenčnosti, ekonomske in socialne kohezivnosti na lokalni. regionalni in državni ravni. V projektno delo smo vključili tudi velik del študentk in študentov Oddelka za geografijo, FF, UL. Tako je bilo neposredno vključenih 30 študentk in študentov - Usmeritev varstvo geografskega okolja ter 110 študentk in študentov 1. letnika pri predmetu Družbena geografija I. Prva skupina je pod mentorstvom projektnih sodelavcev na območju Spodnjega Podravja izvajala samostojni projekt okoljskih vidikov razvoja gospodarskih dejavnosti, druga skupina pa je opravila obsežno terensko delo – anketiranje podeželskih območij Spodnjega podravja. Pri tem velja izpostaviti, da se je velik del študentske populacije na Oddelku za geografijo tako seznanil s Spodnjim Podravjem prav tako pa z znanstvenim pristopom v okviru regionalno geografskega raziskovanja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno