Projekti / Programi
Čeljusti srnjadi kot kazalec kakovosti življenskega okolja in pripomoček za upravljanje s populacijami
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 7.00.00 |
Interdisciplinarne raziskave |
|
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
srnjad, spodnja čeljust, zobna fluoroza, fluoridi, velikost spodnje čeljusti, onesnaženost okolja, bioindikacija, dinamika populacije, kakovost habitata, aktinomikoza, novotvorbe, ocena starosti srnjadi, demografske značilnosti populacij, krivulje preživetja, velike zveri
Raziskovalci (11)
Organizacije (2)
Povzetek
Srnjad (Capreolus capreolus L.) predstavlja najpomembnejšo lovsko-gospodarsko vrsto v skoraj vseh evropskih državah; hkrati je tudi ena najprimernejših vrst za bioindikacijo onesnaženosti okolja v kopenskih ekosistemih. Z namenom natančnega evidentiranja in kategorizacije uplenjenih živali se vsako leto zberejo vse spodnje čeljusti iz lovišč izločene srnjadi; le-te zagotavljajo relevantne informacije o: (a) onesnaženosti okolja z nekaterimi vrstami anorganskih onesnažil (npr. fluoridi), in sicer tako v smislu akumulacijske kot tudi odzivne bioindikacije; (b) izpostavljenosti populacij in njihovem odzivu na izpostavljenost določenim onesnažilom (npr. pojav različnih jakosti /stopenj zobne fluoroze); (c) populacijski dinamiki in spreminjanju kakovosti habitatov (meritve velikosti spodnjih čeljusti); (d) zdravstvenem stanju in vitalnosti posameznih osebkov; (e) demografskih značilnostih populacij. V slovenskem prostoru ni bil do sedaj izrabljen še noben izmed naštetih potencialov, zato nameravamo na zelo velikem vzorcu (celoten letni odvzem srnjadi v Sloveniji): (i) določiti zobno fluorozo srnjadi kot bioindikatorja onesnaženosti okolja s fluoridi kot zelo problematično skupino anorganskih onesnažil; (ii) izmeriti izbrane parametre velikosti spodnjih čeljusti srnjadi kot potencialno ustreznega kazalca spreminjanja številčnosti populacij oziroma pripomočka za upravljanje z njimi; (iii) določiti razširjenost in pogostnost kostne aktinomikoze (pomembno glivično obolenje srnjadi), novotvorb in poškodb (lomov) čeljusti, ki lahko pomembno vplivajo na vitalnost posameznih osebkov in na viabilnost populacij; (iv) določiti demografske značilnosti in izdelati populacijske modele vpliva odstrela in naravnih plenilcev na razvoj populacij srnjadi; (v) opraviti analizo dobljenih podatkov v GIS okolju, in sicer z zelo veliko prostorsko resolucijo (1 x 1 km). Projekt bo prispeval k: (i) razvoju bioindikacije kot temeljnega raziskovalnega področja; (ii) razumevanju vpliva okoljskih in populacijskih dejavnikov na dinamiko populacij srnjadi; (iii) boljšemu upravljanju s populacijami srnjadi in njenih plenilcev oz. k razumni in trajnostni rabi divjadi kot obnovljivega naravnega vira ter posledično k ohranjanju naravne dediščine.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt je pomemben za razvoj bioindikacije kot temeljnega raziskovalnega področja. Z intenziviranjem antropogenih pritiskov na okolje postajajo različne metode in pristopi bioindikacije vedno pomembnejši pripomoček za ugotavljanje izpostavljenosti različnim vrstam okoljskega stresa (še zlasti onesnaženju). Zaradi tega sta za slovenski prostor povsem nova, cenovno ugodna in splošno uporabna metoda odzivne bioindikacije (ugotavljanje stopnje zobne fluoroze) in tudi že poznana, vendar pri nas še nikoli pred tem uporabljena metoda akumulacijske bioindikacije (določitev vsebnosti fluoridov) s pomočjo spodnjih čeljusti srnjadi zelo dobrodošla pripomočka za odkrivanje novih znanstvenih spoznanj o spreminjanju onesnaženosti ter obremenjenosti ekosistemov s to skupino onesnažil v Sloveniji. S projektom je bilo namreč potrjeno, da se obe metodi lahko odlično uporabljata za bioindikacijo onesnaženosti okolja in da dobro izkazujeta tako prostorsko kot tudi časovno variabilnost v obremenjenosti okolja s fluoridi. Z izvedbo projekta smo potrdili pomen srnjadi kot zelo primerne bioindikatorske vrste, ki omogoča sočasno ugotavljanje izpostavljenosti in odzivov osebkov na okoljska onesnažila, kot so npr. fluoridi (t.i. ''dose-response'' pristop). Zelo pomemben je tudi v evropskem prostoru praktično nov pristop bioindikacije oziroma iskanja povezav z vzročnimi dejavniki, t.j. med obremenjenostjo osebkov in vplivnimi dejavniki z uporabo GIS orodij ter multivariatnih analiz, kar omogoča odkrivanje novih znanstvenih spoznanj o vplivu okoljskih dejavnikov na izpostavljenost populacij.
Poznavanje časovnih trendov in izjemno pomembna izdelava prostorskih kart onesnaženja z zelo veliko prostorsko ločljivostjo ima tudi pomembno aplikativno vrednost, kar bo v prihodnosti omogočilo lažje prepričevanje (s tem pa tudi lažje zagotavljanje sofinanciranja) ciljnih skupin (onesnaževalci, potencialni uporabniki) o pomenu in relevantnosti bioindikacije kot znanstvene discipline. Projekt je pomemben tudi za spoznavanje ekologije živalskih populacij, saj v njem na izviren način ugotavljamo vpliv okoljskih in populacijskih dejavnikov na vitalnost osebkov, demografske značilnosti ter dinamiko populacij.
Pomen za razvoj Slovenije
Zaradi vsesplošne razširjenosti vrste in enostavne, etično sprejemljive dosegljivosti vzorcev lahko različne organe/tkiva srnjadi uporabimo za biološko relevantno opredelitev onesnaženosti okolja v celotnem slovenskem in tudi evropskem prostoru. V projektu uporabljene pristope se lahko v nadaljevanju uporabi tudi za določitev onesnaženosti okolja z nekaterimi drugimi onesnažili (npr. izdelava kart onesnaženosti tudi za kovine in organska onesnažila). Kot taka je raziskava pomembna tako za odgovorne predstavnike vseh večjih onesnaževalnikov kot tudi za širšo lokalno skupnost v emisijsko prizadetih območjih Slovenije. Termoelektrarna Šoštanj je eden največjih emitentov fluoridov v Sloveniji in je daleč največji vir teh onesnažil v Šaleški dolini. Njena usmeritev k ljudem in okolju prijazni proizvodnji električne energije (osnovna okoljska strategija sofinancerja) zahteva oceno tveganja za žive organizme; pri tem je še zlasti pomembno poznavanje snovnih tokov v ekosistemih. Retrospektivni pristop (primerjava pred in po izgradnji naprave za čiščenje dimnih plinov) potrjuje uspešnosti izvedenih sanacijskih ukrepov na/v termoelektrarni, ocena trenutne izpostavljenosti prostoživečih živali pa omogoča ugotovitev trenutnega stanja pred izvedbo nekaterih za okolje izredno pomembnih investicij, kot je npr. izgradnja šestega bloka TEŠ.
Rezultati okoljskih raziskav lahko prispevajo k oblikovanju okoljske politike tako na lokalnem, nacionalnem kot tudi mednarodnem nivoju. Bioindikacijske metode so pomembne zlasti zato, ker lahko z njimi odkrivamo tudi zgodnje odzive živih bitij na različne vrste okoljskega stresa, vključno z onesnažili. Rezultati lahko zato pripomorejo k ukrepanju države na potencialno kritično obremenjenih območjih (s projektom smo izpostavili kritično območje onesnaženosti okolja s fluoridi v okolici Kidričevega), posledično pa lahko nedvomno prispevajo k dolgoročnemu ohranjanju biotske raznolikosti in živih organizmov kot pomembnega elementa naravne dediščine na teh območjih.
Za ohranjanje biodiverzitete oziroma za varstvo narave nasploh je pomembna tudi razumna in trajnostna raba divjadi kot obnovljivega naravnega vira, za katero je predpogoj stalen monitoring izvedenih upravljavskih ukrepov. V raziskavi pridobljeni rezultati omogočajo optimalnejše načrtovanje odvzema (odstrela) srnjadi, kar bo zagotavljalo večjo stabilnost populacij in celotnih ekosistemov (ohranjanje naravne dediščine), pa tudi boljše ekonomske rezultate pri upravljanju z lovišči. Velik pomen za upravljanje s srnjadjo imajo tako rezultati meritev dolžin spodnjih čeljusti, saj omogočajo uvedbo novega, enostavnega in zanesljivega kazalnika v kontrolni metodi, kar bo omogočilo še boljše upravljanja s populacijami prostoživečih živali. Poznavanje populacijske biologije srnjadi (npr. demografske analize) je odločilnega pomena za določanje ustrezne strategije upravljanja s to vrsto, posledično pa tudi za varovanje velikih zveri (srnjad kot plenska vrsta) kot izredno pomembne komponente varstva narave v Sloveniji.
Slovenija se ponaša z daleč najboljšimi lovskimi statistikami v celotnem evropskem prostoru (ustaljen sistem evidentiranja izločenih živali, centralno voden register, lovski informacijski sistem), zato je izvedba projekta na tako celovit način (celotno območje Slovenije) in s tako veliko prostorsko resolucijo (1 x 1 km) možna le v naši državi. Že zaradi tega zagotavlja projekt pomembno promocijo države v strokovnih in znanstvenih krogih. Vzpostavljeno mednarodno sodelovanje, še zlasti pa vključitev dveh vodilnih evropskih strokovnjakov s področja bioindikacije in razvoja kostnih tvorb prostoživečih parkljarjev v projektno skupino, zagotavljajo izjemno možnost dostopa do tujih znanj in vzgoje lastnih kadrov, ki bodo v prihodnje lahko na pričujočem raziskovalnem področju prevzeli vodilno vlogo v evropskem prostoru, s čimer bodo zagotovljeni predpogoji za oblikovanje v Evropi prepoznavnega in uveljavljenega velikega raziskovalnega centra.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
