Projekti / Programi
Študija procesov v mehansko gnanih strojih za peskanje z namenom njihove uporabe za utrjevanje površin
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.03.01 |
Tehnika |
Energetika |
Smotrna raba energije |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T130 |
Tehnološke vede |
Produkcijska tehnologija |
hitrost, razporeditev, delci, peskanje, dvofazni tok trdno-plin, utrjevanje površin
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
19096 |
dr. Gorazd Bombek |
Meroslovje |
Vodja |
2008 - 2010 |
137 |
Organizacije (1)
Povzetek
Projekt je nadaljevanje sodelovanja med Gostol TST in Laboratorijem za toplotne stroje in tehniške meritve Fakultete za strojništvo v Mariboru, ki se je začelo leta 2001. Eden od rezultatov sodelovanja je bil tudi merilni sistem za merjenje hitrosti delcev v toku delcev, ki se širi v prostor in je bil tema doktorske disertacije. Sodelovanje se je nadaljevalo s študijo vplivov geometrije posameznih sestavnih delov "turbine" za pospeševanje delcev z namenom povečanja masnega toka delcev in izkoristka pospeševanja. V sklopu projekta bi radi nadgradili obstoječi merilni sistem tako, da bi omogočal hkratno merjenje hitrosti v več točkah in nudil tudi informacijo o masnem toku. Dosedanji merilni sistem omogoča merjenje hitrosti v eni točki in je občutljiv na orientacijo zaznavala. Za merjenje masnega toka smo uporabili mehansko pripravo za lovljenje delcev. Z novim konceptom merilnega sistema, ki bi vseboval večje število zaznaval v dveh ravninah, pa bi radi pospešili izvajanje meritev in zbrali tudi podatke o razporeditvi masnega toka delcev. V nadaljevanju bomo merilni sistem uporabili za testiranje sprememb na "turbini", namen katerih je doseči kar najbolj enakomerno porazdelitev delcev. Izrazita porazdelitev po Gaussu, ki se pojavlja v obstoječih napravah, ni zaželena, ker ni mogoče doseči enakega učinka na površino v istem časovnem obdobju, kar je neugodno tako za proces peskanja, še bolj pa za utrjevanje površine. Enakomeren masni tok in poznavanje hitrosti delcev pa sta osnovna pogoja za uporabo mehansko gnanih naprav za pospeševanje delcev namesto pnevmatsko gnanih, ki so energijsko bistveno bolj potratne. Eden od ciljev je tudi analiza vpliva velikosti delcev in vrtilne hitrosti rotorja na hitrost delcev da se pridobijo podatki kako doseči ustrzno hitros in druge lastnosti toka.
Pomen za razvoj znanosti
Merilni sistem katerega nadgradnja je bila del projekta omogoča merjenje hitrosti delcev v dvofaznem toku trdno-plin. Tok ima zaradi načina pospeševanja in lastnosti delcev abraziven značaj in je pulzne narave, kar je s stališča meritev zelo neugodno. Metoda ne temelji na snovskih lastnostih delcev, ampak na pulzirajoči naravi toka, ki je značilna za turbinske stroje s končnim številom lopatic. Takšna vrsta toka pa je v praksi kar pogosta. Merilni sistem omogoča tudi posredno sklepanje o dogajanju v napravi za pospeševanje delcev. Po mnenju recenzentov in člana uredniškega odbora revije s področja merilne tehnike smo razvili unikatno merilno metodo in jo tudi dobro predstavili.
Pomen za razvoj Slovenije
V sodelovanju s proizvajalcem peskalne tehnike smo izboljšali zgradbo "turbine" in povečali mehanski izkoristek procesa pospeševanja delcev za 10 odstotnih točk. Ko bodo tehnične rešitve prešle v redno proizvodnjo, bo to pomenilo znaten prihranek energije in tudi tehnološko prednost (povečanje masnega toka lahko doprinese k skrajšanju tehnoloških časov in tudi k večjim kapacitetam strojev). To pa pomeni tudi prednost za proizvajalca peskalne tehnike Gostol TST.
Uvedba litih ščitov omogoča obliko le teh, ki ni vezana na standardne debeline jeklene pločevine, zmanjša se količina materiala zaradi odreza ter poraba energije in škodljivih snovi v procesu termične obdelave. Potrebno je poudariti, da so odsluženi ščiti primerni za reciklažo. Proizvodnja in reciklaža ščitov je predvidena v Livarni Vuzenica.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
