Projekti / Programi
Reforma pravne ureditve prodajne pogodbe in sodobne tendence v evropskem pogodbenem pravu
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
obligacijsko pravo, pogodbeno pravo, prodajna pogodba, kršitev pogodbe, stvarne napake, pravne napake, neizpolnitev, zahtevki kupca, potrošniška prodaja, garancija, evropsko pogodbeno pravo
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
21620 |
dr. Damjan Možina |
Pravo |
Vodja |
2008 - 2010 |
476 |
Organizacije (1)
Povzetek
Prodajna pogodba je v tržnem gospodarstvu najpomembnejša transakcija za izmenjavo dobrin, v obligacijskem pravu pa ni le v praksi daleč najpogostejša pogodba, ampak je njena ureditev paradigmatična za celotno pogodbeno pravo. Zato je pomembno, da je pravna ureditev prodajne pogodbe vsebinsko ustrezna, celovita, sistematična, pa tudi pregledna. Zaradi svojega pomena je regulacija prodajne pogodbe predmet zelo uspešne mednarodne pravne unifikacije (Konvencija Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga), pa tudi vplivne evropske pravne harmonizacije (Direktiva 1999/44/ES o potrošniški prodaji).
Projekt izhaja iz hipoteze, da ima slovenska pravna ureditev, ki temelji predvsem na Obligacijskem zakoniku in Zakonu o varstvu potrošnikov, precejšnje vsebinske pomanjkljivosti, da je notranje nekoherentna, fragmentirana, nepregledna, v nekaterih točkah pa tudi v neskladju z zahtevami pravnega reda ES. Pomanjljivosti se nanašajo predvsem na naslednje problemske sklope: pomanjkljiv pojem stvarne napake v ZVPot glede na 5. odst. 2. čl. direktive; bistveno različno obravnavanje predpostavk in časovnih okvirov zahtevkov kupca v primeru napake od zahtevkov upnika v primeru dolžnikove neizpolnitve (zamude) po splošnem pogodbenem pravu; bistveno prekratek rok odgovornosti prodajalca za stvarne napake v nepotrošniških pogodbah (6 mesecev), ki je, v kombinaciji z enoletnim prekluzivnim rokom za uveljavljanje kupčevim zahtevkov do kupca izrazito strog; zapletena, nepregledna in toga ureditev instituta kupčeve dolžnosti pregleda blaga in notifikacije napak; sporna in nejasna ureditev odškodninske odgovornosti prodajalca za stvarne napake, zakonska neurejenost omejitev zahtevka na izpolnitev v naravi (popravilo/zamenjava), ki se kaže v neobstoju jasnih kriterijev za kupčev prehod na druge zahtevke v primeru napake; nevezanost pravice odstopa od prodajne pogodbe zaradi napake na težo kršitve pogodbe; neustrezna ureditev garancije za brezhibno delovanje prodane stvari. Delovna hipoteza projekta je, da je možna boljša, enostavnejša, preglednejša in bolj konsistentna ureditev, ki je tudi bolje usklajena s splošnim pogodbenim pravom.
Prva faza projekta je izvedba primerjalnopravne analize z namenom identifikacije sodobnih trendov na področju prodajne pogodbe in z njim povezanih vprašanj splošnega pogodbenega prava v primerjalnem pravu ter projektih mednarodne unifikacije in evropske harmonizacije. Drugo fazo sestavlja poglobljena in kritična analiza domače pravne ureditve in sodne prakse. Tretja faza pa se na podlagi sinteze izsledkov prve in druge faze identificira potrebe po reformi domače pravne ureditve ter oblikuje predloge in strokovno podlago za reformo.
Pomen za razvoj znanosti
Delo na podoktorskem raziskovalnem projektu je izkazano v 22 bibliografskih enotah (COBISS). Med njimi velja izpostaviti naslednje dosežke: Analiziran je bil vpliv unificiranega prava mednarodne prodaje na oblikovanje jugoslovanskega oz. slovenskega pogodbenega prava (ZOR oz. OZ), rezultati so bili predstavljeni na mednarodni konferenci ter v samostojnem znanstvenem sestavku v tuji monografski publikaciji. Na konferenci v tujini je bil predstavljen novejši razvoj slovenskega civilnega prava ter vpliv projektov poenotenja evropskega prava na domačo teorijo in prakso, objava v tuji znanstveni reviji. Predstavljeno je bilo ozadje, razvoj ter aktualno stanje evropskega pogodbenega prava, tako z vidika pozitivnega prava kot tekočega znanstvenega in političnega projekta za prihodnost evropskega obligacijskega prava (Common Frame of Reference - Skupni referenčni okvir) ter možnosti za njegovo uporabo; objava v domači reviji, predavanja na konferencah v tujini, predavanja na tujih univerzah. Opravljena je bila analiza slovenske pravne ureditve prodajne pogodbe z vidika osnutka projekta Skupnega referenčnega okvirja, ki je bila tudi vključena v evropski raziskovalni projekt; objava v mednarodni znanstveni publikaciji. Analizirano in komentirano je bilo poglavje osnutka projekta Skupnega referenčnega okvirja o zahtevku na izpolnitev pogodbe ter njegovih omejitvah; izvirni znanstveni članek v tujini. Opravljena je bila primerjalnopravna analiza področja predpostavk in časovnih okvirov zahtevkov kupca na podlagi prodajalčeve kršitve prodajne pogodbe s prikazom kritičnih točk jugoslovanske in slovenske zakonodaje, rezultati so bili predstavljeni v izvirnem znanstvenem članku v tujini. Analizirana je bila funkcija instituta naknadne nemožnosti izpolnitve obveznosti v slovenskem obligacijskem pravu, analiza je pokazala na možnost ukinitve tega instituta ob morebitni zakonodajni reform; domači izvirni znanstveni članek. Prav tako v domačem izvirnem znanstvenem članku je bil analiziran razvoj ter današnja ureditev instituta garancije za brezhibno delovanje prodane stvari v evropskem in slovenskem pravu ter njegova povezanost z institutom odgovornosti prodajalca za stvarne napake prodane stvari.
Pomen za razvoj Slovenije
Najpomembnejše rezultate projekta za razvoj Slovenije je mogoče strniti v 3 točke:
1. Projekt je pokazal, da slovenska zakonodaja v nekaterih točkah odstopa od zahtev prava ES, posledično pa je Slovenija izpostavljena tako postopkom Komisije ES kot tudi odškodninskim tožbam državljanov zaradi kršitev prava ES. Nakazane so tudi možne rešitve. Gre za tri sklope vprašanj: prvič, nepolno uresničene so zahteve Direktive 1999/44/ES o potrošniški prodaji in garancij v zvezi s pojmom skladnosti s pogodbo ter potrošnikovimi zahtevki; drugič, niso uresničene zahteve iste direktive glede garancije, poleg tega pa obvezna garancija v delu, ki se nanaša na gospodarska razmerja, neupravičeno posega v svobodščino prostega pretoka blaga; tretjič, neuresničene so zahteve Direktive 2000/35/ES o plačilnih zamudah v gospodarskih poslih glede o začetku obrestovanja v primeru, kadar stranki ne določita plačilnega roka ter glede zagotovitve vsebinskega nadzora dogovorov o plačilnih rokih in pravnih posledicah plačilne zamude. Treba je posebej izpostaviti, da je pomen civilnopravnih ukrepov za zagotavljanje plačilne discipline za Slovenijo zelo velik, saj gre za razširjen in pereč problem, ki obremenjuje predvsem mala in srednja podjetja.
2. V številnih točkah bi bilo pravno ureditev na področju prodaje potrebno izboljšati in poenostaviti tudi onkraj zahtev prava ES. V sklopu morebitne reforme pogodbenega prava bi veljalo enotneje urediti področje kršitve pogodbe zlasti s približevanjem t.i. jamčevalnih zahtevkov splošnemu pogodbenemu pravu; enotno bi veljalo urediti predvsem odškodninsko odgovornost prodajalca za stvarne napake, poenostaviti pa brez potrebe zapleten sistem predpostavk ter časovnih okvirov odgovornosti prodajalca za stvarne napake. V sklopu približevanja enotnemu konceptu ureditve kršitve pogodbe bi veljalo odpraviti institut naknadne nemožnosti izpolnitve obveznosti kot posebne oblike kršitve pogodbe, nemožnost izpolnitve pa bi morala biti v prihodnje le omejitev izpolnitvenega zahtevka. Uporaben model za modernizacijo pogodbenega prava v opisanem smislu predstavlja osnutek projekta CFR.
3. Rezultat dela na projektu je tudi predstavitev ozadja in razvoja evropskih projektov približevanja ter poenotenja obligacijskega prava v slovenskem prostoru.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
