Projekti / Programi
Jezikoslovnozgodovinske in sociolingvisitčne značilnosti misli o jeziku na Slovenskem med letoma 1607 in 1758
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
Koda |
Veda |
Področje |
H355 |
Humanistične vede |
Zgodovina jezika |
Zgodovina jezikoslovja, zgodovinska sociolingvistika, slovnice, slovarji, jezikoslovna besedila, Alasia da Sommaripa, Matija Kastelec, Gregor Vorenc, Janez Svetokriški, Janez Ludvik Schönleben, Jernej Basar, Hipolit Novomeški, Franc Mihael Paglovec, Grammatica oder Windisches Sprach-Buch (1758).
Raziskovalci (1)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
23505 |
dr. Kozma Ahačič |
Jezikoslovje |
Vodja |
2008 - 2010 |
672 |
Organizacije (1)
Povzetek
V okviru projekta želimo raziskati zgodovino jezikoslovja in misli o jeziku ter z vidika zgodovinske sociolingvistike opisati jezikovno situacijo na Slovenskem med letoma 1607 in 1758. K analizi tedanje jezikovne situacije bomo tako pritegnili sodobna jezikoslovna, literarnoteoretična in literarnozgodovinska spoznanja, poleg njih pa še spoznanja s področja zgodovine, sociologije, knjigotrštva, financ, pedagogike ter zgodovine prava, šolstva, pedagogike, teologije, narodopisja in drugih ved. Poleg tega bomo iskali posredne in neposredne vplive slovenske jezikoslovne misli 16. stoletja na misel v 17. in 1. polovici 18. stoletja ter vplive evropske jezikoslovne misli na slovenski prostor. Analiza bo zahtevala študij originalnih tiskanih in tudi nadvse zahtevnih rokopisnih besedil. Metodološko se bo raziskovanje opiralo na metodologijo, ki smo jo razvili ob raziskovanju 16. stoletja v okviru priprave doktorske disertacije ter kakor je predstavljena v naši monografiji Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem. Zaradi novega metodološkega pristopa ter sintetičnosti in sinkretičnosti raziskave pričakujemo vrsto izvirnih rezultatov ter novih spoznanj. Izsledki raziskav bodo predstavljali relevantna temeljna besedila, ki bodo osnova za nadaljnje raziskovanje in temelj za splošno zgodovino jezikoslovja na Slovenskem, ki je do zdaj še nimamo. Virov iz obdobja, ki ga bo zajemala naša raziskava, ni veliko, tako da bi bila takšna raziskava v celoti obvladljiva (temeljne vire predstavljajo uvodi v posamezna tiskana in rokopisna dela, dve tiskani in ena rokopisna slovnica ter uvodi v dva tiskana in v več variant rokopisnih slovarjev).
Pomen za razvoj znanosti
Raziskava prinaša nov metodološki pristop ter rezultate v sintetični in sinkretični obliki. Uspelo nam je priti do izvirnih rezultatov ter novih spoznanj. Odkrili smo na primer nov vir, ki ga dosedanji pregledi slovničarstva na Slovenskem niso omenjali. S prevodi in komentarji smo naredili dostopna besedila, ki doslej širši znanstveni javnosti niso bila lahko dostopna. Po dolgem času so bili znova preverjeni nekateri primarni viri. Utrdili smo metodološke postopke za opis sociolingvistične situacije na določenem jezikovnem prostoru. Izsledki raziskav predstavljajo relevantna temeljna besedila, ki bodo začetna osnova za nadaljnje raziskovanje in temelj za splošno zgodovino jezikoslovja na Slovenskem, ki je do zdaj še nimamo.
Pomen za razvoj Slovenije
Temeljni pomen za razvoj Slovenije je gotovo priprava trdne osnove za splošno zgodovino jezikoslovja na Slovenskem, ki je do zdaj še nimamo. To sledi ustreznim ciljem, načelom in nalogam Resolucije o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006–2010. S temeljnimi raziskavami zgodovine jezikoslovja v obravnavanem obdobju se dviguje stopnja znanja o jezikoslovju in sociolingvističnih značilnostih obravnavanega obdobja. To bo prispevalo k večji razpoznavnosti slovenskega stanja v širšem evropskem prostoru. Slovenija je namreč trenutno v tovrstnih pregledih evropskega slovničarstva ter v enciklopedičnih delih (npr. Lexicon grammaticorum) tako rekoč prezrta. Zato rezultati raziskave tudi promovirajo državo. Hkrati raziskava omogoča primerjavo tedanjega stanja na Slovenskem s stanjem v drugih evropskih državah.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si