Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Spremenljivost pretakanja voda in prenosa snovi v krasu ob različnih hidroloških pogojih - primeri z Dinarskega krasa

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.00  Humanistika  Geografija   

Koda Veda Področje
P005  Naravoslovno-matematične vede  Geologija, fizična geografija 
Ključne besede
kraški vodonosnik, sledilni poizkus, monitoring izvira, transport onesnaževal, zaščita in upravljanje z vodnimi viri
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  22574  dr. Nataša Viršek Ravbar  Geografija  Vodja projekta/programa  2008 - 2010  424 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.435 
Povzetek
V raziskavi bomo proučevali hidravlično obnašanje kraških vodonosnikov ob različnih hidroloških pogojih. Na osnovi dolgoročnega monitoringa in podrobnega vzorčevanja izbranih fizikalno-kemičnih parametrov izvirov in ponikalnic ob posameznih vodnih valovih ter s pomočjo dveh kombiniranih sledilnih poizkusov z umetnimi sledili bomo pridobili nove informacije o procesih, ki bistveno vplivajo na spremenljivost pretakanja voda in prenosa snovi v krasu ob različnih vodostajih. Za raziskovalno območje smo izbrali kraški izvir Malenščica, regionalno pomemben vodni vir, z izredno kompleksnim prispevnim zaledjem. K izviru poleg neposrednega napajanja z Javornikov prispevajo še številni alohtoni dotoki s kraških polj Notranjske. Z opravljeno raziskavo bomo nadgradili osnovno poznavanje obravnavanega območja, dobljeni rezultati pa bodo pripomogli k zasnovi konceptualnega modela kraškega vodonosnika v zaledju Malenščice. Na osnovi zbranih rezultatov bomo pripravili splošne smernice za načrtovanje varovanja in monitoringa kakovosti vodnega vira. Hkrati jih bomo uporabili pri iskanju boljših rešitev v bodočem načrtovanju. Opravljene raziskave bodo pomemben prispevek k mednarodnim raziskovalnim dejavnostim ter razpravam na temo spreminjanja pretakanja voda in prenosa snovi v kraških vodonosnikih ob različnih hidroloških pogojih ter kako upoštevati to vprašanje za ustrezno zaščito kraške podtalnice ter za preprečevanje in ukrepanje ob morebitnem onesnaženju.
Pomen za razvoj znanosti
Obnašanje kraškega vodonosnika je močno odvisno od trenutnih hidroloških razmer in se s časom bistveno spreminja ter vpliva na mehanizem toka in prenos snovi. Z raziskavo smo proučili obnašanje kraškega sistema ob različnih vodostajih in s tem povezane procese napajanja, skladiščenja in praznjenja vodonosnika. Rezultati so nam omogočili pridobitev informacij o prenosu snovi skozi kraški sistem in značilnostih njihovega pojavljanja na izviru, kar je bilo do sedaj le deloma opazovano. Izvedena sledilna poizkusa sta prinesla nove rezultate o pretakanju voda na obravnavanem območju ob nizkem in srednje visokem vodostaju. Pridobili smo tudi nove izkušnje in znanja na področju razvoja metodologije sledenja z umetnimi sledili. Kritično so bile ovrednotene dosedanje izkušnje pri sledenju na krasu, testirane pa tudi predlagane izboljšave, predvsem v smislu možnosti uporabe sledilnih poizkusov pri reševanju specifičnih problemov na področju kartiranja ranljivosti kraških vodnih virov, njihovega varovanja ter validacije dobljenih kart ranljivosti. Pokazalo se je, da se pretakanje voda v različnih conah kraškega vodonosnika bistveno razlikujejo. Dogajanja v nezasičeni in zasičeni coni značilno vplivajo na širjenje onesnaženja v kraškem vodonosniku. Hiter prenos snovi je omogočen po primarnih drenažnih poteh, v slabše prepustnih conah pa se lahko kontaminanti zadržijo tudi daljše obdobje (tudi več let). Na obravnavanem območju so dobljeni rezultati doprinesli k novim spoznanjem in boljšemu razumevanju hidrogeoloških razmer v obravnavanem sistemu, posredno pa tudi v kraških vodonosnikih nasploh. Dopolnili smo lahko osnovno znanje pri pripravi načrtov za nadaljnje proučevanje pretakanja kraških voda. Opravljene raziskave so pomemben prispevek mednarodnim raziskovalnim dejavnostim ter razpravam na temo spreminjanja pretakanja voda in prenosa snovi v kraških vodonosnikih ob različnih hidroloških pogojih ter kako upoštevati to vprašanje za ustrezno oceno ranljivosti ter primerno zaščito kraške podtalnice. Tako bomo nadaljevali s trdno vpetostjo v mednarodne tokove krasoslovja in raziskave na področju kraške hidrologije.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je izrazito kraška dežela in več kot polovica njenih prebivalcev se oskrbuje z vodo iz kraških vodonosnikov. Kraški izviri so zato izjemno pomembni. Ker pa so kraški vodonosniki zelo občutljivi na onesnaženje, kraški vodni viri zahtevajo primerno in previdno upravljanje. Z izvedenim projektom smo pridobili nova znanja, ki bodo koristna za nadaljnje načrtovanje pri določevanju vodovarstvenih pasov in načrtovanju rabe prostora na krasu. Dobljeni rezultati bodo pripomogli k razvojni politiki države in so v javnem interesu, saj so neposredno pomembni za blaginjo celotnega prebivalstva (ohranjanje kakovosti in zadostnih količin vodnih virov). Projekt bo pripomogel k povečanju konkurenčnosti in inovativnosti Slovenije na področju razvoja znanosti o krasu ter hidrogeoloških metod raziskovanja. Z rezultati projekta pa bomo prispevali k ohranjanju naravnega bogastva, nadzoru in skrbi za okolje. Z izpeljanim projektom bo država pridobila znanje za doseganje in uresničevanje trajnostnega razvoja na krasu. Varovanje kakovosti vode je nujno tudi zaradi ohranjanja biodiverzitete v tem občutljivem ekosistemu. Predvsem izviri so kot eden izmed najbolj tipičnih in slikovitih kraških pojavov pomemben del naše naravne dediščine. Rezultate raziskave smo zbrali in predstavili na dostopen in lažje razumljiv način (na primer na letošnji Krasoslovni šoli, na spletni strani), da jih bo lahko uporabljala tudi širša strokovna javnost. To bo pripomoglo k varovanju kraških voda, saj je osveščenost širše javnosti predpogoj za uspešno izvajanje predlaganih ukrepov za zaščito. Naše delo bo zato pomemben prispevek k spoznavanju, vrednotenju in ohranjanju naravne dediščine naše države. Slovenija je dežela klasičnega krasa in na Krasu se je kot znanstvena veda začelo razvijati tudi krasoslovje. Prav je, da Slovenija ostane ena izmed vodilnih dežel, kjer se zbira znanje o krasu in njegovih značilnostih ter ga podaja drugim v gospodarske in izobraževalne namene ter za potrebe varovanja okolja. Zato pa so pogoj poglobljene raziskave, kakršen je izvedeni projekt.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno