Projekti / Programi
Dediščina za prihodnost - interaktivni spletni muzej za otroke
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.04.00 |
Humanistika |
Etnologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S189 |
Družboslovje |
Organizacijske vede |
muzej za otroke, internet, izobraževanje, interakcija, učenje otrok, žični model, kulturna dediščina
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
21389 |
dr. Lea Kužnik |
Antropologija |
Vodja |
2008 - 2010 |
270 |
Povzetek
Raziskovalni projekt »Dediščina za prihodnost – interaktivni spletni muzej za otroke« bo koncept klasičnega muzeja za otroke, prenesel v »alternativno« virtualno okolje, na internet. Pri tem bo prvič v slovenskem prostoru izpostavljeno vprašanje terminologije spletnega muzeja (kaj je e-muzej, kaj je e-razstava, kdo je e-kustos, e-obiskovalec…) in opredelitev posameznih terminov.
Raziskovalni projekt bo na podlagi znanstvenih in aplikativnih izsledkov teoretskih izhodišč (relevantne literature in spletnih virov, ki se nanašajo na raziskovalno področje), terenskega dela (raziskovalni metodi: avtopsija in strukturirani intervjuji) ter sodobnih tehnologij, postavil temeljni teoretski žični model (framework), ki bo služil kot funkcijska specifikacija za vodstvo tradicionalnega muzeja, kustosa, oblikovalca, programerja, informatika. Model bo temeljil na zbirkah različnih slovenskih muzejev in zasebnih zbiralcev. Za posamezne obravnavane predmete bodo izdelani interaktivni pedagoški programi za štiri starostne skupine otrok in mladine.
Raziskovalni projekt bo predstavljal temelj in osnovo (proof of concept), ki bo služila kot pomoč vsem tradicionalnim muzejem pri implementaciji interaktivnega spletnega muzeja, temelječega na lastnih zbirkah. Vseboval bo tako analizo aktivnosti in dejavnosti v povezavi z opredmeteno kulturno dediščino, kot tudi analizo možnih tehnoloških pristopov.
Interaktivni spletni muzej za otroke bo uporabnikom omogočal hitro in učinkovito raziskovanje, odkrivanje in spoznavanje lastne naravne in kulturne dediščine ter dediščine tujih, manj poznanih kultur ter številnih drugih vsebin v skladu z interesi otrok, ki jim digitalni mediji predstavljajo vsakdanji način življenja.
Pomen za razvoj znanosti
Dosedanji raziskovalni rezultati predstavljajo pomemben prispevek na področju izobraževanja v etnološki in muzeološki znanosti na Slovenskem, predvsem na področju neformalnega izobraževanja otrok in mladine o lastni kulturni dediščini, ki jo hranijo slovenski muzeji.
Teoretski koncept muzeja za otroke, ki temelji na spoznanjih pedagoških in psiholoških teoretikov, predstavlja nekakšno opozicijo tako imenovanemu tradicionalnemu šolskemu pristopu, ki pa ga vse bolj presegajo tudi šole. Muzej za otroke in šola se v marsičem razlikujeta, pa tudi dopolnjujeta. Izvorna teoretska ideja muzejev za otroke izhaja iz Deweyevega koncepta izkustvenega učenja, teorije aktivnega in neodvisnega učenja Marie Montessori, po kateri se otroci učijo z aktivno udeležbo v različnih aktivnostih, Kolbove teorije izkustvenega učenja kot stalnega, cikličnega procesa ter spoznanj o pomenu igre v otrokovih procesih učenja.
V drugo generacijo teoretskih idej, ki so podprle razvoj muzejev za otroke sodi Piagetova konstruktivistična teorija razvoja otrokove kognicije, ki je pomenila začetek interaktivnih razstav, ter Gardnerjevo odkritje večih, relativno neodvisnih inteligenc, ki se pri posamezniku lahko razvijajo neenakomerno hitro, kar vpliva tudi na njegovo različno uspešno dojemanje učnih situacij, glede na področje percepcije in kognitivne predelave učnih vsebin. Socialni konstruktivisti, kot je npr. Vigotski izpostavljajo pomen učenja kot socialnega procesa kjer osebnost in identiteta posameznika nastaja kot posledica kompleksnih socialnih interakcij otroka z življenjskim okoljem.
Novost med aktualnimi teoretskimi koncepti, ki služijo kot teoretski okvir muzejev za otroke je ideja doživljajske pedagogike Stanka Gogale, ki je v sodobni muzejski pedagogiki še nepoznana. Za uspešen razvoj otrokove osebnosti je potrebno doživetje -emocionalna izmenjava, čutenje, ki nam v ustrezni situaciji omogoči, da se zavemo problema in delujemo v prid njegovi razrešitvi. Čim bogatejše in aktivnejše je otrokovo sodelovanje v raznolikih aktivnostih, ki so zanj pomembne in omogočajo različna doživetja, tem širše socialne in kognitivne sposobnosti si bo pridobil. Predšolski otrok gradi svoje mišljenje, znanje, osebnost na podlagi konkretnih izkušenj z različnimi predmeti, ljudmi in prostori.
Teoretska podlaga služi za načrtovanje, oblikovanje in izvajanje interaktivnih dejavnosti, tako v klasičnih, kot tudi spletnih virtualnih muzejih za otroke, pri čemer upoštevamo prednosti in priložnosti takega muzeja, zavedati pa se moramo tudi slabosti in pasti tako klasičnih kot tudi spletnih virtualnih muzejev, ki so se pokazale v raziskavi.
Interaktivni spletni muzej za otroke omogoča nove oblike učenja otrok, ustvarja priložnosti za aktivnosti, ki v realnem svetu niso mogoče. Izpostaviti je potrebno predvsem raziskovanje muzejskih predmetov in vsebin na drugačen način in iz drugačne perspektive: obiskovalci interaktivnega spletnega muzeja lahko spreminjajo velikost predmetov, ustvarjajo nove vsebine, igrajo različne izobraževalne igre s katerimi odkrivajo skrivnosti predmetov, komunicirajo z drugimi obiskovalci z vsega sveta…
Na podlagi raziskave in analize aktualnih teoretskih konceptov s področja pedagogike, psihologije, etnologije in muzeologije je postavljena trdna teoretska podlaga, ki služi kot osnova vzorčnemu modelu interaktivnega spletnega muzeja za otroke, temelječega na konkretnih zbirkah in predmetih različnih muzejev iz katerih izhajajo pedagoški programi za različne starostne skupine. Ta model lahko učinkovito uporabimo pri načrtovanju klasičnih ali virtualnih muzejev za otroke v sodobni družbi.
Pomen za razvoj Slovenije
V slovenskem prostoru je koncept muzeja za otroke praktično nepoznan v primerjavi z Evropo in ZDA, kjer imajo že zelo dolgo tradicijo. Raziskovalna tema predstavlja novost v slovenskem prostoru, saj združuje tako teoretična pedagoška in psihološka spoznanja o izobraževanju, učenju, igri predšolskih otrok ter razvojnih teorijah otrok, kot tudi teoretska in praktična spoznanja o realnih in virtualnih muzejih za otroke.
Z raziskavo in analizo aktualnih teoretskih konceptov s področja pedagogike in psihologije o učenju, igri in razvoju otrok je postavljena trdna teoretska podlaga za razvoj muzejev za otroke v sodobni družbi. Teoretska podlaga je podprta s tistimi pedagoškimi in psihološkimi teorijami, ki vplivajo na sodobno razmišljanje o usmerjanju učnih procesov v vrtcu in šoli, kar še dodatno potrjuje idejo, da so lahko spletni virtualni muzeji za otroke interaktivna učna središča, ki predstavljajo eno od »alternativnih mest« za izobraževanje otrok in mladine. Ta dvigujejo kakovost učenja otrok in poglabljajo tista znanja, ki jih otroci pridobivajo v bolj formalnih, z vidika izkustvenega učenja manj spodbudnih (pred)šolskih okoljih.
Razvoj sodobnih tehnologij in interneta je povzročil, da so se v zadnjih letih pojavile nove možnosti in načini spoznavanja kulturne dediščine, kar močno povečuje dostopnost muzejskih vsebin širši populaciji, ne glede na to kje ljudje živijo. To pomeni predvsem globalno dostopnost in prepoznavnost slovenskih muzejev, ki se s svojimi virtualnimi predstavitvami odprejo svetu.
Raziskovalni projekt predstavlja teoretski model, ki bo služil kot podlaga vsem slovenskim muzejem pri implementaciji interaktivnih spletnih muzejev ali posameznih interaktivnih vsebin, ki bodo temeljile na njihovih zbirkah oziroma predmetih.
V spletnih virtualnih muzejih za otroke so lahko razstavljeni tudi predmeti, ki zaradi različnih razlogov ne morejo biti razstavljeni v realnih muzejih (npr. preveliki ali preobčutljivi predmeti). Ker v spletnem virtualnem muzeju ni potrebno skrbeti, da bi se predmeti lahko odtujili ali poškodovali jih lahko razstavimo na nenavadnih ali humornih mestih. Predmete, ki so v realnem življenju zelo majhni lahko zaradi lažjega raziskovanja ustrezno povečamo in obratno. Interaktivni spletni muzeji za otroke omogočajo enake pogoje za izobraževanje tudi za otroke s fizičnimi omejitvami in invalide.
Vsa teoretska in praktična spoznanja so podlaga modelu interaktivnega spletnega muzeja za otroke na Slovenskem, temelječega na predmetih oziroma zbirkah slovenskih muzejev. Slovenska kulturna dediščina je tako dostopna širši domači in svetovni javnosti, kar posledično pomeni tudi večji obisk slovenskih muzejev in večjo prepoznavnost Slovenije v svetu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
