Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Slovenci in protislovja južnoslovanskih integracijskih ideologij do 1914

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H240  Humanistične vede  Sodobna zgodovina (približno od leta 1800 do leta 1914) 
H271  Humanistične vede  Politična zgodovina 
Ključne besede
Slovenci, Hrvati, Srbi, južnoslovanske ideologije, zgodovina, Južni Slovani, jezik, zgodovinsko pravo, konflikti, unitarizem, federalizem, narodno vprašanje, panslavizem, ilirizem, Balkan, Srednja Evropa, Jugovzhodna Evropa.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  21670  dr. Marko Zajc  Zgodovinopisje  Vodja  2008 - 2010  346 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0501  Inštitut za novejšo zgodovino  Ljubljana  5057116000  5.218 
Povzetek
Projekt je vsebinsko razdeljen na tri problemske sklope. 1. Nezdružjivost različnih pojmovanj jugoslovanstva. Jugoslovanstvo ni nikoli obstajalo kot relativno enotna integracijska ideologija. Ključ do razumevanja nosi obdobje pred 1914. Vsaka elita posameznih narodov je jugoslovanstvo pojmovala drugače od ostalih. Vsi pa so predvsem težili k lastni nacionalni emancipaciji. Zato je bolje govoriti o različnih južnoslovanskih integracijskih ideologijah. Potrebno je analizirati ideološke temelje, na katerih slonijo južnoslovanski nacionalizmi (zgodovinsko pravo, jezik in veroizpoved). Nujno je preučevanje »nedoslednosti« nacionalnih ideologij, ki se sklicujejo na argumente, ki so si povsem nasprotni. Izvor teh ideologij je potrebno iskati že pred začetkom oblikovanja modernih nacionalizmov. Zaradi zahtevnosti bo izvajalec analiziral zgolj osnovna protislovja različnih južnoslovanskih integracijskih ideologij in jih prikazal od protonacionalne faze v 16. in 17. st. do konca dvojne monarhije. Namen tega je lažja umestitev slovenske vloge. 2. Vloga Slovencev pri genezi južnoslovanskih integracijskih ideologij. Izvajalec bo izpostavil kdaj in kako so bili Slovenci pomembni za Hrvate in Srbe in preveril, če drži hipoteza, da so Srbi in Hrvati dojemali jugoslovanstvo zgolj kot rešitev na relaciji hrvaško – srbsko. Hrvaška politika je priznala Slovence kot posebno etnijo, čeprav ostaja odprto vprašanje, ali je hrvaška politika imela Slovence za enakopravne. 3. Problem opustitve slovenstva zaradi jugoslovanstva. Izvajalec bo preveril hipotezo, ali pomeni izogibanje zamejevanja s Hrvati in Srbi ter pripravljenost sprejetja njihovega jezika v 19. in začetku 20. stoletja, v ideološkem smislu slovensko popustljivost ali pa željo po »razširitvi«. Slovenska elita bi se zaradi nemškega in italijanskega pritiska osamila, če bi potegnila trdno ideološko mejo s Hrvati in Srbi. Izvajalec bo preveril trditev, da so se Slovenci imeli za pomemben element jugoslovanstva kot severni branik pred Nemci in Italijani ter kot slovanski posredniki zahodne kulture na Balkan. Namen projekta je osvetlitev geneze južnoslovanskih integracijskih ideologij in umestitev slovenske vloge. Poznavanje zgodovine ima tudi praktično vrednost za gospodarsko, kulturno in varnostno sodelovanje z Jugovzhodno Evropo.
Pomen za razvoj znanosti
Prispevek k zgodovini kompleksnega vprašanja južnoslovanskih integracijskih ideologij in obenem prispevek k premalo upoštevanem problemu v slovenskem zgodovinopisju po osamosvojitvi. Največji pomen pa ima raziskovanje na projektu za umestitev jugoslovanstva pri Slovencih pred letom 1918 v kontekst sosednjih evropskih nacionalnih ideologij. Slovenski intelektualci, ki so si zamišljali slovenski narod, so živeli v evropskem prostoru in so bili v stiku s koncepti sosednjih nacionalizmov, kar je slovenska historigrafija premalo upoštevala. Znotraj nemškega in italijanskega nacionalnega gibanja so obstajali različni koncepti. Nekateri izmed njih so bili privlačni tudi za zagovornike jugoslovanstva pri Slovencih. Še zlasti tisti, ki so poleg zagovarjanja nemške ali italijanske enotnosti upoštevali tudi lokalne oz. regionalne jezikovne in kulturne posebnosti. Odnos slovenskih voditeljev do nasprotnih nacionalizmov je bil vsekakor večplasten. Politični, kulturni in znanstveni modeli, ki so postali v 19. in 20. st. pomemben del nacionalnih gibanj, so se prenašali tudi med nacionalizmi, med katerimi je potekal oster nacionalni boj. Dosedanje raziskave ne projektu kažejo, da slovenski voditelji v 19. stoletja niso imeli jasnih predstav kako naj se konča slovenska nacionalna integracija: v smislu Slovencev kot samostojnega naroda ali v jugoslovanskem smislu. Pravzaprav nista bili prisotni samo dve rešitvi. Obstajale so raznovrstne variante nejasnih vmesnih modelov, po katerih Slovenci ne bi izgubili svojega jezika in identitete, vendar bi se vseeno povezali z ostalimi Južnimi Slovani.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je usklajen z razvojno politiko države. V Resoluciji o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006–2010 (ReNRRP) je zapisano, da sodijo med prednostna področja raziskave, ki prispevajo k razvoju razumevanja "nacionalne identitete in razpoznavnosti, k spoznavanju sodobne slovenske zgodovine" ter k "nacionalni varnosti in uveljavitvi Slovenije v mednarodnem prostoru." Osvetlitev vloge jugoslovanstva (v negativnem in pozitivnem smislu) pri vzpostavljanju slovenske nacionalne identitete je ključnega pomena za razumevanje slovenske identitete in sodobne slovenske zgodovine. Poznavanje zgodovine JV Evrope pa je v veliko pomoč pri uveljavitvi Slovenije tako v kulturnih sferah in politiki, kot tudi na trgih JV Evrope.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno