Projekti / Programi
Vzorci in procesi v biodiverziteti jugovzhodne Evrope
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B320 |
Biomedicinske vede |
Sistematična zoologija, sistematika, zoogeografija |
filogeografija, pleistocenski refugiji, mtDNK, jedrna DNK, mikrosateliti, glodalci, jugovzhodna Evropa, varstvena biologija
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
20038 |
dr. Dunja Bandelj |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
276 |
| 2. |
24375 |
dr. Elena Bužan |
Biologija |
Raziskovalec |
2008 - 2009 |
366 |
| 3. |
29605 |
dr. Živa Fišer |
Biologija |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
77 |
| 4. |
16379 |
dr. Jernej Jakše |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
689 |
| 5. |
09211 |
dr. Boris Kryštufek |
Biologija |
Vodja |
2008 - 2011 |
1.013 |
| 6. |
17107 |
dr. Irma Vuk |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
90 |
Organizacije (1)
Povzetek
Zgodovinski procesi divergence, populacijskih sprememb, migracij in obstanka v refugijih so pustili sledi v genealogiji DNK sekvenc, tako da jih je mogoče slediti. Glede na to, da filogeografija vsebuje močne elemente kvantificiranja in testiranja hipotez, je izjemno učinkovito orodje pri proučevanju zgodovine vrst in razvojnih linij. Filogeografija mora tako postati sestavni del vsake raziskave usmerjene v pretekle in sedanje biodiverzitetne procese. Predlagani projekt se osredotoča na biodiverzitetne procese in vzorce v jugovzhodni Evropi. To območje, ki je v evropskem okvirju glavna vroča točka biodiverzitete, je bilo tekom zadnjih dveh milijonov let, kolikor so trajale poledenitvene oscilacije, glavni evropski ledenodobni refugij. Modelna skupina bodo mali terestrični sesalci, glavni metodološki pristop pa temelji na molekularnih orodjih. Proučevali bomo tri, med seboj povezane probleme:
1. Filogeografija stepskih vrst: Večina filogeografskih študij je pokazala, da je bila južna Evropa glavni refugij za danes splošno razširjene taksone gozdov zmernih območij, glacialna zgodovina stepskih vrst pa je veliko slabše znana. Proučevali bomo filogeografsko strukturiranost evropske tekunice (Spermophilus citellus), glodavca, ki je povsem odvisen od kratkotravnate stepe.
2. Komparativna filogeografija voluharic, vezanih na skalno podlago: Glavni cilj komparativne filogeografije je v iskanju skladnih geografskih vzorcev med različnimi vrstami ali razvojnimi linijami, ki kažejo na obstoj skupnih zgodovinskih dejavnikov. Proučevali bomo filogeografsko strukturiranost snežne voluharice (Chionomys nivalis) in jo primerjali z vzorcem dinarske voluharice.
3. Metapopulacijska struktura paleoendemične dinarske voluharice: Za dinarsko voluharico (Dinaromys bogdanovi) je domnevno značilna metapopulacijska struktura. V odsotnosti demografskih podatkov za vrsto, bomo za oceno genetske diverzitete in genskega pretoka med sub-populacijami uporabili mikrosatelitne molekulrane markerje.
Pomen za razvoj znanosti
Predmet predlaganega raziskovalnega projekta so biodiverzitetni vzorci in procesi v JV Evropi. Na nivoju Evrope je za proučevano regijo značilno:
1. Gre za vročo točko evropske biodiverzitete.
2. Biodiverziteta JV Evrope je slabše znana kot v katerem koli drugem območju celine.
3. Kot glavni ledenodobni refugij Evrope v času zadnjih dveh milijonov let je JV Evropa bogata z različnimi tipi refugijev, torej območji izjemne okoljske stabilnosti.
Relevantnost predlaganega projekta za razvoj znanosti je razvidna iz sledečih pričakovanih rezultatov:
1. Nova znanstvena spoznanja o filogeografskih vzorcih in procesih v balkanskem ledenodobnem refugiju. Za ovrednotenje refugijev za stepske taksone smo proučevali filogeografsko strukturiranost glodavca, ki je tipičen za kratkotravnato stepo, kar je povsem nov pristop. Informacija o filogeografiji naslednje ciljne vrste, ki je v izbiri habitata specializirana na skalnato podlago, omogoča razširitev na komparativno filogeografijo.
2. Definicija glacialnih refugijev, ki so potencialno najprimernejša območja za dolgoročen obstoj biodiverzitete v kontekstu pričakovanih klimatskih sprememb kot posledici učinka tople grede.
3. Definicija novih biodiverzitetnih tarč za ustreznejše ocene biodiverzitete (npr. analiza 'vrzeli' ipd).
4. Ovrednotenje demografskih parametrov pri ogroženem in skrivnostnem paleoendemu, dinarski voluharici.
Pomen za razvoj Slovenije
Ohranjanje biodiverzitete je opredeljeno v različnih mednarodnih (Konvencija o biološki raznovrstnosti, Strategija ohranjanja sveta, Skrb za Zemljo, Listina o Zemlji) in nacionalnih dokumentih (Akcijski načrt ohranjanja biodiverzitete, Strategija varstva narave). Resorni predstavniki Slovenije (Ministrstvo za okolje in prostor) so ob različnih priložnostih izrazili namene po prevzemanju aktivnejše vloge pri ohranjanju biodiverzitete v JV Evropi.
Strategija varstva narave Republike Slovenije prepoznava glavne grožnje biodiverziteti v intenziviranju kmetijstva, širjenju urbanih površin, industrije in transportnega omrežja, povečanem onesnaževanju in turistični rabi pokrajine in naravnih virov. Zaradi navedenih groženj vrste izumirajo kot posledica degradacije in uničevanja habitatov.
Preprečevanje nadaljnje erozije vrstne diverzitete je tako opredeljeno kot ključnega pomena za funkcioniranje ekosistemov. Strategija se zato usmerja na avtohtone vrste pri čemer poudarja ohranjanje njihove genetske diverzitete. Cilj je mogoče doseči le z ohranjanjem populacij nad nivojem minimalnih viabilnih populacij, kar pa zahteva kakovostno znanstveno informacijo.
Neposreden vpliv predlaganega raziskovalnega projekta na slovensko družbo je v kakovostnejši opredelitvi biodiverzitetnih vzorcev in procesov v vroči točki evropske biodiverzitete, katere del je tudi Slovenija. Za kompetentno udeležbo pri sprejemanju usmeritev in odločitev, družba potrebuje boljšo informacijo o pomenu biodiverzitete za kakovost njenega okolja. Predlagani projekt predvideva posredovanje rezultatov laični javnosti kot eno svojih osnovnih dejavnosti. Družba si bo zagotovila kakovostno življenjsko okolje samo prek aktivne javne udeležbe pri ohranjanju biodiverzitete.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
