Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

'Poklicali smo delovno silo, prišli pa so ljudje' - Analiza socialne strukture in integracijskih strategij tujih delavcev v Sloveniji'

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.02  Humanistika  Geografija  Družbena geografija 

Koda Veda Področje
S230  Družboslovje  Družbena geografija 
Ključne besede
ekonomske migracije, tuji delavci, integracija, transnacionalizem, predsodki, diskriminacija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  08371  dr. Milan Bufon  Geografija  Vodja projekta  2008 - 2011  563 
2.  06391  dr. Anton Gosar  Geografija  Raziskovalec  2008 - 2011  613 
3.  25030  dr. Simon Kerma  Geografija  Raziskovalec  2009  212 
4.  25539  dr. Ana Kralj  Sociologija  Raziskovalec  2008 - 2011  114 
5.  07653  dr. Karmen Medica  Antropologija  Raziskovalec  2008 - 2011  390 
6.  18581  dr. Mateja Sedmak  Sociologija  Raziskovalec  2008 - 2011  494 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  11.558 
Povzetek
Namen predlaganega projekta je identificirati populacijo tujih delavcev v Sloveniji, pri čemer se bomo osredotočili na “tradicionalne imigrante” s področij nekdanjih jugoslovanskih republik in na “nove imigrante” iz ostalih tako imenovanih “tretjih držav”. Glede na to, da je na voljo izjemno malo podatkov o socialnih okoliščinah in stopnji integracije tujih delavcev v slovensko družbo, je namen predlaganega projekta omogočiti vpogled v socialno strukturo tujih delavcev ter v njihove vrednotne orientacije, pričakovanja in potrebe. Študija bo omogočila primerjavo obeh ciljnih skupin imigrantov ter analizo morebitnih Naslednji cilj predlaganega raziskovalnega projekta je pridobiti uvid v migracijske zgodovine in načrte tujih delavcev (ali se želijo trajno ustaliti v Sloveniji – Slovenija kot ciljna država – ali želijo nadaljevati pot v druge evropske države – Slovenija kot tranzitna država). Posebej želimo osvetliti tudi tematiko transnacionalnosti, povratnih migracij in denarnih nakazil, ki jih tuji delavci pošiljajo svojim družinskim članom v matičnih domovinah. V študiji bodo uporabljene različne raziskovalne metode in pristopi. Raziskovalna skupina se bo posvetila analizi obstoječih virov in baz podatkov, na osnovi katerih bo oblikovan vprašalnik za izvedbo javnomnenjske raziskave na reprezentativnem vzorcu populacije o zaposlovanju tuje delovne sile ter o percepcijah integracijskih politik. V okviru pristopov kvalitativne metodologije bodo izvedeni poglobljeni intervjuji s tujimi delavci in intervjuji z različnimi eksperti oziroma akterji na področju vladnega in nevladnega sektorja: predstavniki Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije iz Sektorja za zaposlovanje tujcev, predstavniki Ministrstva za notranje zadeve ter predstavniki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z imigranti. Kot novost izpostavljamo uporabo metode “ethnosizing”; gre za nov pristop oziroma metodo merjenja etnične identitete imigrantov, ki temelji na analizi spremenljivk, kot so jezik, spol, izobrazba, religijska pripadnost, socialne interakcije, čas migriranja in etnična samoidentifikacija. Pričakujemo, da bodo rezultati raziskovalnega dela predlaganega projekta vključeni v načrte razvoja slovenske (i)migracijske politike, kar bi navsezadnje pripomoglo k razvoju odprte, pluralistične družbe, k izgrajevanju socialne solidarnosti in družbene kohezivnosti ter k oblikovanju bolj demokratične, predvsem pa dvosmerne komunikacije v javnem prostoru.
Pomen za razvoj znanosti
Čeprav obstajajo različni viri dokumentacij o tujih delavcih (denimo podatki Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, ki kažejo poklicno, izobrazbeno in panožno strukturo zaposlenih tujcev) in številne ekonomske analize zaposlovanja tujcev v Sloveniji, pa je na voljo izjemno malo podatkov o socialnih razmerah zaposlenih tujcev in o stopnji integracije v slovensko družbo. Raziskovalni projekt prinaša nabor novega korpusa vednosti o socialni strukturi migrantskih delavcev, njihovih življenjskih in delovnih pogojih, pričakovanjih, potrebah, integracijskih načrtih in možnostih za njihovo uresničevanje. Na teoretični ravni projekt analizira in kritično ovrednoti nekatere nove terminologije in koncepte (npr. koncept „krožnih migracij“). Raziskovalna skupina je rezultate raziskovalnega projekta predstavila na številnih mednarodnih znanstvenih konferencah, v znanstvenih revijah ter v dveh znanstvenih monografijah, obenem pa je bila tematika vključena tudi v študijske vsebine na Fakulteti za humanistične študije Koper.
Pomen za razvoj Slovenije
Demografski trendi v državah članicah Evropske unije, za katere je značilna nizka rodnost, podaljševanje pričakovane življenjske dobe oziroma staranje populacije, vplivajo na spreminjanje strukture trga dela, saj se delež delovno aktivnega oziroma zaposljivega prebivalstva zmanjšuje. Zaradi gospodarskih razmer, ki zahtevajo povečane potrebe po (cenejši) delovni sili, bo povečan delež ekonomskih migrantov eden poglavitnih mehanizmov za zapolnjevanje manka na trgu delovne sile. Študija ugotavlja, da ustaljena praksa v državah EU in tudi v Sloveniji kaže, da država spodbuja priseljevanje, kadar potrebuje novo delovno silo, za integracijo imigrantov oziroma migrantskih delavcev (razen v smislu omejene integracije na trg dela) pa praviloma ne poskrbi (zagotavljanje nabora socialnih in drugih pravic, učinkovit nadzor nad uresničevanjem pravic). Raziskovalni rezultati nudijo podlago za evidentiranje manka v slovenski migracijski politiki in integracijskih praksah in ponujajo konkretne možne rešitve na navedenih področjih (v sodelovanju z ZSSS je bil oblikovan predlog pravilnika o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev, ki so zaposleni ali delajo v Republiki Sloveniji, v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo pa Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, predlog o oblikovanju mreže info točk za imigrante, ki bi omogočala boljšo informiranost in lažjo dostopnost tudi na regionalni in lokalni ravni). Obenem raziskovalni rezultati dodatno osvetljujejo nekatere ključne problematike, ki so bile identificirane v strateškem dokumentu »Strategija ekonomskih migracij 2010-2020«, ki ga je Slovenija sprejela leta konec leta 2010. Obravnava te tematike v globalizirani družbi je navsezadnje pomembna tudi z vidika spoštovanja človekovih pravic kot ključne vsebine pri vzpostavljanju družbene kohezije, doseganju socialne solidarnosti ter zagotavljanja načel pravičnosti in enakosti za vse prebivalce.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno