Projekti / Programi
Demokratični eksperimentalizem: pragmatistični in medkulturni pogled
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H120 |
Humanistične vede |
Sistematična filozofija, etika, estetika, metafizika, epistemologija, ideologija |
demokracija, eksperimentalizem, medkulturnost, pragmatizem, Unger, človekove pravice, indijska družbena filozofija, kitajska družbena filozofija, Turčija, islamska demokracija, indijska demokracija, konfucijanstvo, islamske vrednote, azijske vrednote
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
Povzetek
Potem, ko je standardni zahodni model liberalne in socialne demokracije zašel v krizo, katere posledica so družbeni problemi in revščina v manj razvitih ali t.i. velikih marginaliziranih državah (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Indonezija), v ospredje vsebolj stopa vprašanje, kako bodo kulturne in vrednostne razlike različnih civilizacijskih krogov podale različne odgovore in predloge za preoblikovanje in obogatitev temeljnih demokratičnih institucij modernega sveta. Razmišljanje o teh odgovorih in predlogih, ki bo po mnenju Ch. Taylorja eno najaktualnejših vprašanj 21. stol., predstavlja eno najpomembnejših nalog sodobne pragmatistične filozofije, ki črpa svoj pomen iz osrednjega pojma praktične razlike, tj. razlike znotraj našega bodočega izkustva, ki jo je prvi izpostavil William James, John Dewey pa jo med prvimi navezal na medkulturni kontekst, ter s tem anticipiral demokratični eksperimentalizem R.M. Ungerja, tj. vzpostavitev takega družbenega prostora, ki bo skozi odpiranje alternativnih zamisli in vizij demokratične družbe lahko pripomogel k ustvarjanju boljših pogojev demokratičnega življenja. Na tem teoretskem ozadju, ki odpira vprašanje možnosti novega družbenega upanja, bo projekt Demokratični eksperimentalizem: pragmatistični in medkulturni pogled skušal to misel navezati na medkulturni kontekst in se vprašal o medkulturnem potencialu islamske, indijske in kitajske vizije demokratičnega načina sobivanja človeka za zahodni model progresivne alternative demokraciji. Hkrati bo projekt preučil nastanek in ideal zahodne ideje univerzalnih človekovih pravic, ter na podoben način skušal znotraj različnih kulturno-civilizacijskih krogov premisliti alternativne predloge razumevanja človekovih pravic. Konkretne raziskave primarnih medkulturnih virov, ki so zagotovljene s strokovnimi kompetencami raziskovalcev, bodo 1.) na področju Indije vključevale premislek o nasprotju med indijskim idealom spoštovanja človekovih pravic vseh družbenih skupin, ki izhaja iz tolerantnega hinduističnega ideala Tagoreja in Gandhija, ter grobim nespoštovanjem tega ideala v praksi. Preko močnega komunitarnega potenciala indijske demokracije, ki ga odraža pojem skupinskosti, povezan z idejo dvojne svobode – svobode posameznika in družbe – bo projekt skušal ugotoviti, katere tradicionalne hinduistične vsebine lahko skupaj z demokratično kulturo sobivanja pripomorejo k premagovanju tega nasprotja ter kako le-te vplivajo na evropsko-ameriško razumevanje demokracije. 2.) Znotraj kitajske politične filozofije bodo raziskave usmerjene v spremljanje predlogov za t.i. bodočo konfucijansko demokracijo, ki vsebujejo drugačno razumevanje vsebine in obsega človekovih pravic, temelječe na razumevanju zakona 'fa', ki vsebuje drugačno idejo univerzalnosti, kot jo pozna evropsko-ameriška tradicija; pri tem se bodo raziskave posebej ukvarjale s primerjalno analizo nekaterih kršitev človekovih pravic na Kitajskem. Kitajska politična filozofija lahko tako ponudi bolj komunitarno vizijo človeškega sobivanja, sorodno prav s pragmatistično idejo solidarnostnega sobivanja. 3.) Pri pretresu Turške družbeno-politične situacije bodo raziskave sledile zgodovinskemu toku ideje kemalizma, pretresale težavno dilemo bodisi sekularizacija elite, bodisi islamizacija turške države ter odkrivale značilnosti Ataturkove podobe islama in njegovega vpliva na politiko ter idej, ki jih glede povezave islamske religije z družbo ima pred očmi sodobna proevropska Turčija. Pri pretresu vprašanja človekovih pravic bo v ospredju problematika kurdskega vprašanja in t.i. prehod iz enakosti v istovetnosti k enakosti v različnosti. Zraven konkretnih analiz primarnih virov vsakega od civilizacijsko-kulturnih krogov, bo projekt skušal razmisliti še o teoretskih predpostavkah možnosti medkulturnega dialoga, ki je predpostavka tako pojmovanega demokratičnega eksperimentalizma, ter o splošni naravi in pomenu pragmatistične praktične razlike ter njeni aplikaciji na sodobne družbeno-politične izziv
Pomen za razvoj znanosti
V metodološkem smislu je delo na projektu poglobljeno in temeljito predstavilo politične in medkulturne aspekte (potencial za medkulturnost, potencial za kritično družbeno misel, ipd.) ameriškega klasičnega pragmatizma in neo-pragmatizma. Mednarodno relevantna dognanja z metodološkega vidika se nanašajo predvsem na potencial pragmatizma pri iskanju skupnih izhodišč različnih miselnih tokov in usmeritev ter njihovih odgovorov na sodobne izzive (človekove pravice, demokracija in demokratizacija, politična etika). V tem okviru so bile naše raziskave Jamesa, Deweyja, Rortyja in Ungerja v njihovih medkulturnih kontekstih pomembne in odmevne (objave v pomembnih tujih revijah). Posebno vrednost ima tu analiza pragmatistične politične etike in filozofije v razmerju do indijske in kitajske filozofije. V razmerju do Indije gre sploh za prve tovrstne raziskave nasploh, v razmerju do Kitajske pa se raziskave navezujejo in dopolnjujejo tiste dosežke ameriških in kitajskih pragmatistov, ki so bili objavljeni v delu 'Beyond Liberal Democracy'. Z ozirom na Kitajsko je bilo v Sloveniji navkljub relativno močni sinološki tradiciji doslej znano (ter raziskano in prevajano) le konfucijanstvo klasičnega obdobja dinastije Zhou, da pa raziskava prinaša tudi vpogled v neokonfucijansko in novokonfucijansko misel ter seveda v moderne in sodobne kitajske politične teorije. Po drugi strani poznamo malo izvirnih del s področja medkulturne teorije človekovih pravic. Projekt je v te smislu s številnimi objavami raziskovalcev ponudil analizo stanja teorije človekovih pravic v t.i. zahodnem svetu ter po drugi strani prinesel uvide v njihov razvoj ter percepcijo tako v islamu, kakor v Indiji in tudi na Kitajskem.
Pomen za razvoj Slovenije
Delo na projektu oziroma rezultati tega dela so se izkazali za zelo relevantne na področju poučevanja, predvsem v sklopu študijskih programov 'Filozofija' in 'Kulturni študiji in antropologija' na Fakulteti za humanistične študije Koper, Univerze na Primorskem, pri različnih predmetih, predvsem pa pri 'Uvodu v medkulturno mišljenje', 'Etiki in družbi znanja' s področja filozofije ter 'Antropologije azijskih religij' s področja kulturnih študij in antropologije. S tem je bilo znanje neposredno preneseno na mlad kader, ki ga lahko uporabi na širokem spektru področij, saj si diplomanti teh smeri iščejo delovna mesta znotraj novinarstva, publicistike, nevladnih organizacij, ipd. Znanje s projekta je bilo hkrati tudi razširjeno s pomočjo medijev in je imelo vpliv na širšo slovensko družbo, tako znotraj tiskanih občil, kot tudi denimo v okviru oddaje na TV Slovenija 'Babilon.tv' (strokovni urednik dr. Škof) ter v številnih strokovnih delih članov. Na področju študij o Indiji je potrebno povedati, da v Sloveniji na ravni univerzitetnega raziskovanja raziskav s področja indologije še nimamo. Tako so omenjene raziskave tudi utemeljitev študija indologije, ki nastaja na FHŠ Koper v okviru priprave (akreditacijski postopek) meduniverzitetnega masterja Mednarodni študiji (Latinska Amerika, Indija, Kitajska; sodelovanje UP FHŠ z UP FM, ter UL FF in UL FDV, koordinator dr. Škof). Poznavanje in razumevanje ozadja indijske zgodovine in politike in predvsem njihov model demokracije lahko pripomore tudi k kreiranju zunanje politike RS v razmerju do Indije. Kitajska: poznavanje in razumevanje ozadja kitajske politike in predvsem njihova vizija ČP in modelov demokracije (in demokratizacije) lahko imajo pomembno vlogo v zunanji politiki RS. Obenem je bil v okviru projekta narejen prvi prevod dela kakšnega izmed sodobnih kitajskih političnih filozofov neokonfucijanstva.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
