Projekti / Programi
Prazgodovinski poselitveni vzorci v severo-vzhodni Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
vzhodna Slovenija, prazgodovina, mlajša kamena doba, bakrena doba, bronasta doba, železna doba, poselitveni vzorci
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
02570 |
dr. Mitja Guštin |
Arheologija |
Vodja |
2008 - 2011 |
560 |
| 2. |
24576 |
dr. Boris Kavur |
Arheologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
425 |
| 3. |
25029 |
dr. Irena Lazar |
Arheologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
467 |
| 4. |
26261 |
dr. Zrinka Mileusnić |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
159 |
| 5. |
26260 |
dr. Alenka Tomaž |
Arheologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
171 |
Organizacije (1)
Povzetek
Poglaviten cilj raziskave je znanstvena analiza arheoloških podatkov pridobljenih na zaščitnih izkopavanjih v severovzhodni Sloveniji in njihova vključitev v že znano zgodovinsko sliko oz. noveliranje našega vedenja o razvoju celotnega območja v času prazgodovine. Zaradi obsega obdelave bodo vzpostavljeni novi sistemi obravnave in razlage podatkov, ki bodo omogočali znanstveno vrednotenje modelov poselitve v prazgodovine ter omogočali izdelavo napovednih modelov za preprečevanje uničenja arheološke dediščine v regiji.
Tradicionalna arheološka analiza naselbinskih ostankov in grobišč, vzpostavitev računalniškega sistema obdelave velike količine podatkov o analiziranih arheoloških ostankih ter geografski informacijski sistemi, ki omogočajo opazovanje spreminjanja poselitvenih vzorcev v odnosu na podnebne spremembe, spremembe ekonomije skupnosti ter glede na vključevanje v širše ekonomske tokove, bodo omogočali novo in ustreznejše zgodovinsko vrednotenje prostora vzhodne Slovenije v obdobju med 5. tisočletjem pred našim štetjem ter koncem 1. stoletja našega štetja.
Rezultati bodo pomembni tako za slovensko kot mednarodno strokovno javnost, ker bodo prvič na podlagi analiz arheoloških najdb z velikih raziskanih področij vzpostavili model regionalnega razvoja kulturne krajine v prazgodovini. Prvič v Sloveniji bo zgodovinska rekonstrukcija procesov kulturnega razvoja temeljila na analizah odnosov na podeželju v zelo velikem prostoru. Na podlagi opazovanja poselitve in gospodarskega razvoja bodo dokumentirani kulturni in ekonomski stiki v širši regiji in izdelani modeli regionalnih dejavnosti, ki so oblikovale vzorce poselitve.
Pomen za razvoj znanosti
Z raziskavami v temeljnem projektu raziskovalna skupine vzpostavlja in vzdržuje trajno skrb za razvoj metodologij in tehnik arheološkega zajemanja in analiziranja podatkov ter razvoj in aplikacijo modernih interpretativnih konceptov in modelov na področju, ki je bilo v zadnjih desetletjih nekoliko odmaknjeno od poglavitnih tokov znanstvenih raziskav. Trajna skrb za razvoj slovenske strokovne terminologije, metodologije dela ter promocije znanstvenega dela in rezultatov je vgrajena v okvir razvijanja in posredovanja standardov arheološkega raziskovalnega dela.
Pri tem je bila posebej poudarjena skrb za celovito obravnavo arheoloških zapisov in primarnih
kontekstov in sistematično uvajanje naravoslovnih analitskih postopkov in datacijskih arheoloških raziskovalnih tehnik. Vzpostavljena je bila kritična refleksija in teoretski razmislek, o spoznavnih možnostih in učinkih sodobnega arheološkega raziskovanja o interpretacijah materialne kulture ter o kulturni zgodovini obravnavanega prostora. V analize materialne kulture ter datiranje izpovednih kontekstov naravnan projekt ter vpetost raziskovalcev v mednarodna raziskovalna omrežja je zagotavljala kontinuiran stik in izmenjavo raziskovalnih podatkov, ki so omogočali stalno preverjanje rezultatov in soočanje aktualnih pojasnitev, ki nastajajo na univerzah in raziskovalnih inštitutih v soseščini in širše. Formalne oblike soočanja rezultatov so potekale v okviru sodelovanja raziskovalcev na mednarodnih znanstvenih sestankih in njihovih gostovanjih na tujih univerzah.
Med poglavitne dosežke arheoloških raziskav lahko štejemo dopolnjen prikaz kulturne in absolutno-kronološke delitve mlajše kamene in bakrene dobe, dopolnitev in dodatna pojasnitev strategij obnašanja v času bronaste dobe, prikaz kulturnih povezav v širšem prostoru starejše železne dobe kot tudi večplasten prikaz stikov keltskega in makedonskega kulturnega prostora. Kot najpomembnejše dosežjke v mednarodnem merilu lahko izpostavimo prvi ter zadnji izpostavljeni sklop.
Analize keramičnih oblik in okrasa, kamnitih orodij ter absolutnih datacij so omogočile dopolnitev kronologije ter preciziranje prikaza razprostranjenosti vplivov različnih bakrenodobnih kultur. Zraven vpetosti v splošne trende osrednje in vzhodne Evrope je bilo dokazano, da smo v času med 38. in 34. stoletjem pred našim štetjem priča specifičnem regionalnem razvoju, ki ga zaznamuje pomanjkanje elementov klasične Badenske kulture ter kontinuirano nadaljevanje posameznih oblikovnih in dekorativnih elementov Horizonta keramike z brazdastim vrezom.
Prav analiza cirkulacije predmetov med keltskim in helenističnim svetom je omogočila izdelavo in argumentacijo predloga nove absolutne kronologije konca starejšega in začetka srednjega dela mlajše železne dobe. Objava rezultatov je povzročila v krogih raziskovalcev, ki se ukvarjajo z arheologijo Keltov veliko vznemirjenje ter številne svetovne avtoritete s tega področja so potrdile pravilnost sklepanj in interpretacij, ki korenito spreminjajo do sedaj sprejete in uveljavljene kronološke sheme. Rezultati raziskav so radikalno spremenili dosedanje prepričanje o absolutni kronologiji v osrednji Evropi ter v zgolj nekaj mesecih po objavi povzročili številne nove študije, ki poskušajo dopolniti zaključke ter v predlagani sistem vključiti tudi druge regije Evrope.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen za razvoj Slovenije lahko opazujemo kot promocijsko dejavnost povezano s promocijo kulturne dediščine, prenos znanj v pedagoško področje na ravni tako univerzitetnega kot tudi vseživljenjskega izobraževanja ter predvsem kot razvoj in promocijo znanstvenega dela in znanstvene odličnosti.
Izpostaviti je potrebno tudi raziskovalno-pedagoško zaposlitev članov projektne skupine, ki omogoča, da so člani projektne skupine direktno prenašali rezultate projekta v izobraževalno področje, kar predstavlja dobro prakso sodelovanja raziskovalne in izobraževalne dejavnosti. Člani projektne skupine sodelujejo kot visokošolski učitelji in asistenti na Fakulteti za humanistične študije Koper in Turistici – fakulteti za turistične študije. Sodelovali pa so tudi kot gostujoči profesorji na tujih univerzah, kar moramo razumeti in ocenjevati tudi kot promocijo slovenske znanstvene odličnosti.
V okviru projekta je bila organizirana promocijska akcija z razstavo, ki je bila predstavljena v Cankarjem domu v Ljubljani, na kateri je bila predstavljena najstarejša keramična figurica odkrita na področju Slovenije. Častni pokrovitelj je bila soproga predsednika republike, vodenje po razstavi je bilo vključeno v protokolarne obiske ter kopija figurice je bila vključena med portokolarna darila Republike Slovenije.
V okviru dejavnosti povezanih z varovanjem in promocijo kulturne dediščine je potrebno izpostaviti tudi soorganizacijo Poletne šole muzeologije, ki že nekaj let poteka v prostorih Inštituta za dediščino Sredozemlja v Piranu in na kateri vsako leto kot predavatelji sodelujejo tudi člani projektne skupine. Gre za šolo namenjeno vseživljenjskemu izobraževanju strokovnjakov zaposlenih v muzejski mreži ter preučevanju in razširjanju predvsem novih konceptov varovanja in promocije kulturne dediščine. V zadnjih letih je bilo težišče usmerjeno predvsem k posredovanju rezultatov znanstvenega dela povezanega s kulturno dediščino zainteresirani javnosti, kar predstavlja dobro prakso vpeljave in razširjanja sistema razlage in promocije znanosti. Znanosti, ki varuje kulturno dediščino kot nacionalni interes ter z širjenjem informacij o slednji ustvarja novo znanje in hkrati nove destinacijske točke kulturnega turizma.
S projektom je bilo zagotovljeno kontinuirano pridobivanje novih znanj in možnosti razumevanja ter interpretiranja zgodovinskih procesov v regiji. Rezultati raziskav so pomembni za splošni kulturni razvoj Slovenije in nacionalno identiteto. Bistveno dopolnjujejo sedanjo vednost o preteklih kulturah in oblikah poselitve na prostoru vzhodnega dela današnje Slovenije. V nekaterih segmentih smo vzpostavili nove pojasnitve preteklega dogajanja, ki presegajo nacionalni okvir in omogočajo nov razmislek o oblikovanju evropskih kultur. Raziskovalni projekt je zagotovo prispeval k prepoznavnosti slovenske arheološke znanosti v mednarodnih okoljih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
