Projekti / Programi
Obrti in obrtne dejavnosti v antiki
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
rimsko obdobje, obrti, kamnoseštvo, lončarstvo, izdelava stekla
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
02570 |
dr. Mitja Guštin |
Arheologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
560 |
| 2. |
24576 |
dr. Boris Kavur |
Arheologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
425 |
| 3. |
23175 |
dr. Stanko Kokole |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
133 |
| 4. |
25029 |
dr. Irena Lazar |
Arheologija |
Vodja |
2008 - 2011 |
467 |
| 5. |
26261 |
dr. Zrinka Mileusnić |
Zgodovinopisje |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
159 |
| 6. |
26260 |
dr. Alenka Tomaž |
Arheologija |
Raziskovalec |
2008 - 2011 |
171 |
Organizacije (1)
Povzetek
Izhodišče projekta je raziskava s širokim spektrom, ki povezuje arheologijo z uporabo novih tehnologij informacijske družbe na eni in raziskave materiala (analize stekla, marmorja) na drugi strani. Njegov namen je povzeti in ovrednotiti stanje in vedenje o obrteh in obrtnih dejavnostih v rimski dobi, njihov odnos do že poznanih obrti v prazgodovini, morebitno nadaljevanje njihove tradicije v antični čas ter tudi obstoj in delovanje posameznih obrti po propadu antične civilizacije. Poudariti želimo tudi pojav novih tehnologij in obrti v času obstoja rimskega imperija na območju JV Alp. Nove in obsežne terenske raziskave so v zadnjih petnajstih letih prinesle številne nove informacije, ki še niso bile v celoti ovrednotene in tudi ne primerjalno analizirane. Pomemben vir so tudi novi korpusi epigrafskega in lapidarnega gradiva, ki na svoj način osvetljujejo obrti in z njimi povezane dejavnosti ter njihovo vpetost v antični vsakdan.
Projekt želi z raziskavo virov, zapisov in objav najprej dokumentirati trenutno stanje raziskav, zato bo v začetni fazi delo baziralo na zbiranju podatkov, pripravi baze podatkov, bibliografske baze, kartiranju po posameznih panogah, časovnih intervalih razvoja. Sledilo bo dopolnjevanje podatkov iz poročil o izkopavanjih v zadnjih letih, podatkov, ki so jih prinesla izkopavanja ob izgradnji avtocestnega križa in zbiranje informacij neobjavljenih podatkov, skupaj s preverjanjem pisnih poročil v pristojnih javnih zavodih, ki so zadolženi za varstvo dediščine in vseh, ki hranijo tovrstno gradivo.
Pripravljena baza podatkov bo izhodišče za nadaljnje delo, ki bo usmerjeno v podrobnejšo analizo posameznih obrtnih dejavnosti. V tem pogledu bo najprej ovrednotena tradicija posameznih obrti v prazgodovini, preverjanje katere dejavnosti so dovolj močne, da nadaljujejo svoj obstoj in vplivajo ter sooblikujejo posamezne veje obrti v rimski dobi (lončarstvo), katere prazgodovinske obrti so zamrle in se ponovno razvile pod vplivom novih tehnologij (steklarstvo) ali se razvile na novo (kamnoseštvo). Poseben vidik bo tudi vpogled v delovanje obrti v času preseljevanja in zgodnje slovanskem obdobju.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen projekta in raziskav za znanost je prepoznavna predvsem v povečanem obsegu raziskav obrtnih dejavnosti od prazgodovine do srednjega veka, saj so bile do sedaj v veliki meri razpršene in parcialne. Poznavanje teh procesov in razumevanje homogene slike razvoja namreč omogoča nadgradnjo teh raziskav, njihovo širitev ter implementacijo na številna druga področja – razumevanje ekonomskega vidika življenja v antiki, potek romanizacije in razvoj poselitvene slike, lokalne in nadregionalne odnose v gospodarskem življenju, razvoj antičnih mest in podeželja ter njihovo soodvisnost. V širšem kontekstu je mogoče na osnovi dobljenih podatkov interpretirati tudi razvejanje in bogate medkulturne stike obravnavanega prostora v preteklosti – tu velja omeniti prazgodovinske povezave med halštatskimi kulturami našega prostora z italskim in grškim svetom, katerih podlaga so bile prav obrtne dejavnosti in trgovina. V prazgodovinskem sklopu lahko med poglavitne dosežke arheoloških raziskav štejemo večplasten prikaz stikov keltskega in makedonskega kulturnega prostora. Prav analiza izmenjave obrtnih izdelkov in menjave predmetov med obema je omogočila oblikovanje in utemeljitev predloga nove absolutne kronologije konca starejšega in začetka srednjega dela mlajše železne dobe. Objava rezultatov je zbudila v krogih raziskovalcev, ki se ukvarjajo z arheologijo Keltov veliko zanimanje in številni svetovni raziskovalci tega področja so potrdili pravilnost sklepanj in interpretacij.
Za obdobje antike velja poudariti predvsem razmah interdisciplinarnih raziskav, še posebej na področju analiz stekla in marmorja. Analiza marmornih spomenikov celejskega agra je bila vključena v širši sklop analiz materiala iz antičnih provinc med Alpami in Panonijo, rezultati pa so pokazali na pomembno vlogo prehodnega prostora JV Alp in S Jadrana v času širitve rimskega imperija (kot prostora s surovinsko bazo in razširjeno ekonomsko podlago za prodor naprej na vzhod in v osrčje Balkana), viška rimske države in prav tako njegov pomen v obdobju pozne antike.
Projektna skupina je s svojim delom spodbudila širitev raziskav na manj znana in pri nas še ne raziskana področja antičnih obrti (proizvodnja bronaste plastike, lokalna proizvodnja stekla, keramična proizvodnja v srednjem in novem veku), v svoje delo je vključila obsežen korpus gradiva z novih najdišč, poleg tega pa je sproti posredovala svoje znanja in rezultate mlajšim generacijam in jih uspešno spodbudila k razvijanju njihovega potenciala tudi na teh področjih. To je bilo doseženo s prenosom raziskovalnega dela v izobraževalni proces, z mentorstvi mladim raziskovalcem in doktorandom. Na drugi strani smo rezultate dela posredovali znanstveni javnosti doma in na tujem z organizacijo domačih in mednarodnih znanstvenih srečanj, udeležbo na znanstvenih sestankih v tujini, kjer je bila mogoča primerjava rezultatov na mednarodnem nivoju, vzpostavitev mednarodnega sodelovanja ter prenašanje dobrih rezultatov v svetovni znanstveni prostor.
Poudariti velja, da so bili rezultati projektne skupine že v teku dela prepoznani in priznani s strani mednarodne znanstvene javnosti. V sodelovanju z nacionalnim komitejem združenja za raziskovanje stekla Italije (AIHV Italia) smo leta 2009 organizirali znanstveni sestanek o trgovini in proizvodnji stekla na Jadranu. Napredek na področju raziskav obrti in antičnega stekla v Sloveniji in sosedstvu je bil nato priznan tudi v svetovnem vrhu stroke; mednarodno združenje raziskovalcev stekla (AIHV) je septembra 2009 dodelilo organizacijo enega največjih arheoloških kongresov Sloveniji in vodji projekta I. Lazar kot predsednici organizacijskega odbora; kongres bo septembra 2012. Navedeni rezultati pričajo o mednarodno prepoznani kakovosti in odličnosti našega znanstvenega prostora, ki je s svojimi rezultati in delom uveljavljen v mednarodnem svetu kot kakovosten raziskovalni subjekt in tudi kot enakovreden partner v mednarodnih projektih.
Pomen za razvoj Slovenije
Znanstveno-raziskovalni rezultati, analize in interpretacij so v celoti prinesle pomembna nova spoznanja o preteklosti in zgodovinskem razvoju našega prostora, ki je bil nedeljivo vpet v širši koncept delovanja svetovnega imperija. Analiziranih in na novo ovrednotenih je bilo nekaj izjemnih segmentov materialne kulture, ki pojasnjujejo in dopolnjujejo naše poznavanje o delovanje trgovine na področju Sredozemlja, pa tudi nekaterih kulturnih pojavov, ki omogočajo natančnejše kronološko opredeljevanje oz. razrešitev s tem povezanih vprašanj. Vsi dobljeni rezultati so bili (in nekateri še bodo) objavljeni v domačih in tujih znanstvenih revijah in monografijah. S številnimi znanstvenimi srečanji smo omogočili predstavitev rezultatov projekta, izmenjavo mnenj in izkušenj, spodbudili nadaljnje raziskave na posameznih področjih. Številni rezultati presegajo okvir Slovenije in jih lahko ocenimo kot nadregionalne in z mednarodnimi objavami predstavljajo najboljšo promocija naše znanstvene odličnosti tudi na tujem.
Neposredno je projekt pomenil tudi velik premik in korak naprej v urejanju in analizah gradiva, ki smo ga na območju Slovenije pridobili v zadnjih 15 letih intenzivnega arheološkega raziskovalnega dela na avtocestnem križu. Obdelava gradiva je tako omogočila ne samo vrednotenje ampak tudi ustrezno konservacijo in dokumentacijo gradiva, katerega mesto je v zadnji fazi javni zavod oz. muzej, ki skrbi za premično dediščino. Ustrezno ovrednoteno in interpretirano gradivo pa je seveda tudi prepoznaven in jasen muzejski eksponat, ki s pravilno predstavitvijo in promocijo najde pot med širšo zainteresirano javnost. Na ta način so znanstveno-raziskovalno rezultati nadalje posredovani javnosti na razumljiv in dostopen način. Ovrednoteno gradivo pa kot muzejski eksponat v okviru muzejskih ustanov bogati našo kulturno ponudbo in promovira našo dediščino med domačo kot tujo javnostjo.
Ker so vsi raziskovalci skupine vpeti v pedagoški proces velja poudariti, da s sodelovanjem in prenašanjem rezultatov v proces univerzitetnega izobraževanja skrbimo za takojšen prenos znanj v prakso. S tem vzgajamo mlado generacijo raziskovalcev, ki se s procesom raziskovalnega in projektnega dela seznani že v teku študija. Vsi člani projektne skupine so tako znanja in rezultate pridobljene v projektu prenašali dalje na več ravneh. Sodelovali so pri pedagoškem procesu na dodiplomskih in podiplomskih programih na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. Kot gostujoči profesorji so sodelovali tudi v pedagoških programih Univerze v Zagrebu, Univerze v Sarajevu in Univerze na Reki. Izvedenih je bilo tudi večje število predavanj na mednarodnih znanstvenih kongresih ter vabljenih predavanj na univerzah v tujini (Avstrija, Češka, Italija). Sodelovanje v pedagoških procesih doma je v prvi vrsti neposreden proces prenosa raziskovalnih rezultatov na pedagoško področje, spodbujanje nadaljevanja raziskav v okviru podiplomskega študija mlajše generacije, kot mednarodno posredovanje rezultatov raziskav in demonstracijo slovenske znanstvene odličnosti pa lahko ocenimo gostujoče profesure in vabljena predavanja na univerzah v tujini.
Za širši slovenski prostor pa je posebej pomemben še en vidik prenašanja rezultatov raziskovalnega projekta v javnost in sicer preko splošnega izobraževanja. V tem pogledu je pomembna organizacija poletnih šol muzeologije, ki zadnjih nekaj let potekajo v Piranu. Izvajamo jih v sodelovanju z mednarodnimi muzejskimi ustanovami, mednarodnim muzejskim združenjem ICOM in tudi z lokalnimi skupnostmi Udeleženci so kustosi, javni uslužbenci in tudi študenti, ki želijo s praktičnimi izkušnjami spoznati, kako je mogoče rezultate znanstveno-raziskovalnega dela približati in na razumljiv način posredovati obiskovalcem v muzejih, galerijah, zbirkah in drugih zavodih, ki skrbijo za varovanje in promocijo kulturne dediščine.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2008,
2009,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
