Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Robustni maloserijski procesi preoblikovanja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.10.00  Tehnika  Proizvodne tehnologije in sistemi   

Koda Veda Področje
T130  Tehnološke vede  Produkcijska tehnologija 
Ključne besede
Inovativni preoblikovalni sistemi, preoblikovanje pločevine, inkrementalno preoblikovanje, novi materiali, odločitveni sistem, ekološko prijazna maziva
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (36)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  29052  Edo Adrović    Tehnični sodelavec  2008 - 2011  151 
2.  25155  Matej Belak  Mehanika  Raziskovalec  2008 
3.  23180  dr. Janez Benedičič  Konstruiranje  Raziskovalec  2008 - 2011  126 
4.  28321  Tomaž Bertoncelj  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2008 - 2011 
5.  21217  Luka Botolin  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2008 - 2011  22 
6.  28320  Rok Čufar  Konstruiranje  Raziskovalec  2008 - 2011 
7.  20359  Renato Fijavž  Mehanika  Raziskovalec  2008  32 
8.  15695  dr. Gašper Gantar  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2008 - 2010  286 
9.  22934  Samo Gazvoda  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2008  23 
10.  18639  mag. Andrej Glojek  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2008 - 2011  180 
11.  28908  Lovro Grilanc  Konstruiranje  Raziskovalec  2008 
12.  20959  Marjan Jarc  Gradbeništvo  Raziskovalec  2008 - 2011 
13.  05911  dr. Zlatko Kampuš  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2008 - 2009  326 
14.  28317  Boris Kavčič  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2008 - 2011 
15.  26344  Peter Kerš  Mehanika  Raziskovalec  2008 
16.  18770  Branko Kovač  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2008 - 2011 
17.  00807  dr. Karl Kuzman  Proizvodne tehnologije in sistemi  Vodja  2008 - 2011  929 
18.  12260  dr. Andrej Lebar  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2008 - 2011  309 
19.  25145  Mitja Mikulan  Mehanika  Raziskovalec  2008 
20.  16005  dr. Blaž Nardin  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2008 - 2010  217 
21.  18769  Slavica Pelhan  Konstruiranje  Raziskovalec  2008 - 2011 
22.  25464  dr. Aleš Petek  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2009  73 
23.  28318  Miran Pokorn  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2008 
24.  28069  Tomaž Popit  Tekstilstvo in usnjarstvo  Raziskovalec  2008 - 2011 
25.  18775  Igor Rupnik    Tehnični sodelavec  2008 - 2011 
26.  21774  dr. Darja Rupnik Poklukar  Matematika  Raziskovalec  2008  57 
27.  20358  mag. Andrej Stepišnik  Mehanika  Raziskovalec  2008 - 2011  12 
28.  09451  mag. Stanko Stepišnik  Mehanika  Raziskovalec  2008 - 2011  69 
29.  23988  mag. Boštjan Šmuc  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2008  35 
30.  20362  Miran Šrot  Mehanika  Raziskovalec  2008 
31.  31294  Srečko Štefane    Tehnični sodelavec  2009 - 2011 
32.  18766  Ivo Vencelj  Energetika  Raziskovalec  2008 - 2011 
33.  21454  dr. Viktor Zaletelj  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2008 - 2011  42 
34.  31441  Miha Zibelnik  Konstruiranje  Raziskovalec  2009 - 2011 
35.  28319  Klemen Zupanc  Konstruiranje  Raziskovalec  2008 
36.  07855  Anton Žličar  Mehanika  Raziskovalec  2008 - 2011  82 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0405  EMO - ORODJARNA proizvodna družba d.o.o.  CELJE  5453364  198 
2.  0782  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo  Ljubljana  1627031  29.252 
3.  1413  TRIMO, arhitekturne rešitve, d.o.o.  Trebnje  5033411000  100 
4.  1522  Razvojni center orodjarstva Slovenije  Celje  5865018000  654 
5.  6505  LINDAB IMP KLIMA, klima sistemi d.o.o.  Godovič  5519225  64 
Povzetek
Izdelava preoblikovancev iz tehnološko naprednih materialov v malih serijah terja posebne koncepte, kot so preoblikovanje v toplem, lokalno segrevanje pri preoblikovanju, inkrementalno preoblikovanje, izboljševanje tornih razmer ob uporabi ekološko prijaznih mazalnih konceptov in ne nazadnje kombinacije navedenih konceptov za doseganje optimalnih tehnoloških rešitev. Posamezne od naštetih tehnologij so že poznane, vendar pri razvoju novega izdelka še vedno ostaja odprto vprašanje kako se odločiti za optimalno tehnologijo izdelave. Cilj projekta je analiza specifičnih izdelovalnih parametrov posameznega koncepta izdelave maloserijskih izdelkov ter povezava posameznih konceptov v enovito celoto. V ta namen bo vzpostavljena odločitvena matrika, ki bo omogočala optimalno izbiro in kombiniranje tehnologij izdelave maloserijskih izdelkov s ciljem povečevanja robustnosti preoblikovanja maloserijskih izdelkov. Izdelava take odločitvene matrike je popolnoma nov, izviren pristop k izbiri optimalnega preoblikovalnega postopka za izdelavo maloserijskih komponent. V projektu se bo v digitalnem okolju in z eksperimentalnim delom analiziralo možnosti preoblikovanja sodobnih pločevin pri povišanih temperaturah s čimer se izboljšujejo preoblikovalne lastnosti materiala in zmanjšuje elastično izravnavanje preoblikovancev. Posebej je preoblikovanje v toplem ugodno pri Mg-zlitinah zaradi izredno slabe preoblikovalnosti v hladnem. Pri inkrementalnem preoblikovanju bodo analizirani vplivi procesnih parametrov na preoblikovanje jekel, lahkih kovin kot so aluminijeve in magnezijeve zlitine ter kompozitov (jeklo – pena – jeklo) s ciljem izdelave in dodelave pločevinskih izdelkov. Te pogojujejo predvsem geometrija, zahtevana kakovost površine ter material izdelka. Za izboljševanje tornih pogojev pri preoblikovanju v toplem in/ali hladnem s konvencionalnim ali inkrementalnim preoblikovanjem bodo analizirani koncepti za izboljševanje tornih karakteristik preoblikovalnega procesa s ciljem zmanjševanja ekološke obremenitve okolja. Za vse naštete koncepte bo izdelana odločitvena matrika, s katero bodo industrijski partnerji za svoje potrebe izbirali optimalne kombinacije maloserijskih preoblikovalnih tehnologij in konceptov.
Pomen za razvoj znanosti
Projekt ima zelo velik pomen za razvoj znanosti, saj je ključni cilj projekta razvoj odločitvenega modela, ki medsebojno povezuje napredne tehnologije in tehnološke koncepte, delno razvite tudi v obdobju trajanja projekta. Pravilna uporaba odločitvenega modela lahko bistveno skrajša čas proizvodnje ter odpravi napake že pred proizvodnjo prototipa. Na enem mestu so zbrani vsi parametri, ki lahko vplivajo na izbiro prototipnih tehnologij, kar do sedaj še ni bilo narejeno. Pravi prispevek k razvoju znanosti pa je računalniški model, ki te parametre ovrednoti, jih poveže v smiselno celoto in poda ustrezne rešitve za vsak posamezni proizvod. Rezultat dela ponuja velik potencial za obliko mednarodno razširjene aplikacija, primerna za uporabo v svetovnem znanstveno-raziskovalnem sferi na znanstvenih konferencah in v obliki člankov, objavljenih v priznanih revijah z visokim indeksom SCI. Promocija znanstveno raziskovalnega uspeha slovenskih raziskovalnih institucij in razvojnih podjetij, ter prepoznavnost Republike Slovenije in njenega gospodarstva je s tem zagotovljena. Obstoječa in pridobljena znanja posameznih raziskovalnih skupin, ki sodelujejo na projektu, se medsebojno dopolnjujejo kar daje ob povezovanju znanj odlično osnovo za uspešno sodelovanje in razvoj novih, doslej neraziskanih pristopov.
Pomen za razvoj Slovenije
V projekt je bilo vključenih več partnerjev, za katere je sodelovanje izjemno pomembno. V ospredje je postavljen prenos znanja v praktične aplikacije, ter izmenjava in primerjava izkušenj z različnih področij. Projekt je pripomogel k novim korakom v smeri inovativnih načinov izdelovanja prototipov, ter nemoten razvoj novih produktov v prihodnje. Fakulteta za strojništvo, Univerze v Ljubljani, kot tudi TECOS sta prepoznala znanstveni interes in promocijo lastnega znanja, ki lahko služi kot pomoč slovenskemu trgu, večjo konkurenčnost na domačem in svetovnem področju. Projekt je ključnega pomena. Na podlagi dognanj in rezultatov bo podan prispevek k dopolnjevanju metod odločanja tudi na drugih področjih industrije in gospodarstva. Projekt je tudi pomembna referenca za naslednje projekte s področja izdelovalnih tehnologij. Podjetja lahko na podlagi izdelanega računalniškega algoritma povečajo svojo tržno konkurenčnost na področju maloserijske proizvodnje izdelkov. Rezultati projekta prispevajo k zmanjšanju stroškov razvoja proizvodnih procesov za vsaj 5 do 10 % in zmanjšanje stroškov komponent za približno 3 %. Pridobljeno in omogočeno znanje lahko podjetjem, razširi področje poslovanja in proizvodne sposobnosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2008, 2009, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno