Projekti / Programi
Regulacija industrijskih odnosov in strateška sposobnost slovenskih podjetij
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S212 |
Družboslovje |
Sociologija dela, sociologija podjetij |
industrijski odnosi, delovni odnosi, neokorporativizem, neoliberalizem, delojemalci, delodajalci, sindikati, združenja delodajalcev, socialno partnerstvo, socialni dialog, participacija
Raziskovalci (4)
Organizacije (1)
Povzetek
Po izhodiščni tezi, ki je utemeljena na prejšnjih raziskavah, aktualna regulacija industrijskih odnosov v Sloveniji niha med neoliberalno in neokorporativno obliko. V zadnjih letih ta regulacija kaže znake blagega premika proti neokorporativizmu.
Člani raziskovalne skupine zagovarjajo stališče, da bi močnejša neokorporativna regulacija industrijskih odnosov v Sloveniji spodbujala pospešeno oblikovanje razvojno najnaprednejših koalicij na mikro ravni.
Podatki se zbirajo z instrumenti kvalitativnega empiričnega raziskovanja. Predvidevamo intervjuje s ključnimi predstavniki akterjev industrijskih odnosov na makro ravni. Vzorec, ki se nanaša na mikro raven, sestoji iz petih slovenskih podjetij. Podjetja so locirana v tipičnih panogah slovenske industrije (elektro oprema – dve podjetji, tekstil, živilska in kemična industrija). Pred desetimi leti so bila vsa podjetja iz vzorca organizirana kot družbena podjetja z visoko razvitimi socialnimi funkcijami ter institucionalno zavarovano intenzivno participacijo zaposlenih v procesih odločanja.
Dosedanje delo na projektu razkriva, da je na ravni slovenskih podjetij podjetniški sindikalizem relativno vplivna oblika interesnega posredovanja, ki inducira mehkejše managerske (interne) politike ter značilno speminja motivacijsko strukturo in obrazce obnašanja zaposlenih
