Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Molekulski mehanizmi uravnavanja celičnih procesov v povezavi z nekaterimi boleznimi pri človeku

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
P4   Naravoslovno-matematične vede  P4  

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
Prenos signala, encimi, izražanje genov, polimorfizem genov, vektorji za vnos učinkovin, celične kulture, evkariontski mikroorganizmi, stresni dejavniki, steroidi, rekombinantni proteini
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (44)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28352  dr. Jure Aćimović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2013  99 
2.  29474  dr. Maja Anko  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  38 
3.  16130  dr. Aljoša Bavec  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2013  130 
4.  31946  dr. Nataša Beranič  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  30 
5.  25438  dr. Petra Bohanec Grabar  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2009  35 
6.  27575  dr. Petra Brožič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2011  51 
7.  28343  dr. Mojca Brunskole Švegelj  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2012  31 
8.  36374  dr. Jerneja Čremožnik Zupančič  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2013  67 
9.  08777  dr. Bronislava Črešnar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  98 
10.  11711  dr. Vita Dolžan  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  765 
11.  26236  David Fatur    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
12.  29348  dr. Martin Fettich  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2011  11 
13.  19129  dr. Marko Goličnik  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2013  144 
14.  33110  dr. Katja Goričar  Onkologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  288 
15.  05935  dr. Nina Gunde-Cimerman  Biotehnologija  Raziskovalec  2009 - 2013  1.259 
16.  29240  dr. Neli Hevir  Farmacija  Raziskovalec  2009 - 2013  62 
17.  34327  dr. Sašo Jančič  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  20 
18.  35356  dr. Barbara Jenko Bizjan  Medicina  Mladi raziskovalec  2012 - 2013  74 
19.  28395  dr. Matej Kastelic  Psihiatrija  Raziskovalec  2009 - 2013  35 
20.  34355  dr. Anja Kejžar  Naravoslovje  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  20 
21.  17883  Nevenka Klenovšek Špat    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
22.  31947  dr. Tilen Konte  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  33 
23.  30749  dr. Anja Korenčič  Biologija  Mladi raziskovalec  2012  49 
24.  24392  dr. Katja Kristan  Farmacija  Raziskovalec  2009 - 2013  95 
25.  18847  Marjan Kužnik    Tehnični sodelavec  2009 - 2010 
26.  11699  dr. Tea Lanišnik Rižner  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2009 - 2013  574 
27.  02934  dr. Helena Lenasi  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  78 
28.  24288  dr. Metka Lenassi  Naravoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  201 
29.  17884  Klavdija Makovec    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
30.  07085  dr. Tomaž Makovec  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2013  48 
31.  18845  Milena Marušič    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
32.  28887  Špela Petrič    Tehnični sodelavec  2009 - 2011  28 
33.  06777  dr. Ana Plemenitaš  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  379 
34.  34259  dr. Maša Sinreih  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  87 
35.  07086  Savica Soldat    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
36.  03723  dr. Jurij Stojan  Nevrobiologija  Vodja  2009 - 2013  261 
37.  25593  dr. Tina Šmuc  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2009 - 2013  57 
38.  34402  dr. Nuša Trošt  Reprodukcija človeka  Mladi raziskovalec  2011 - 2013  10 
39.  18510  dr. Martina Turk  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  192 
40.  16114  dr. Katja Vouk  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  80 
41.  32061  dr. Janja Zajc  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  163 
42.  16103  dr. Polona Zalar  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2013  462 
43.  04350  dr. Matjaž Zorko  Nevrobiologija  Raziskovalec  2009 - 2013  190 
44.  03082  dr. Marija Žakelj-Mavrič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  117 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.215 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.295 
Povzetek
V okviru programa raziskujemo mehanizme uravnavanja celičnih procesov na ravni izoliranih, rekombinantnih in rekombinantno mutiranih encimov, na ravni prenosa signala v hormonsko in stresno vzbujenih kaskadah in na ravni odkrivanja in izražanja genov. Cilj vseh raziskav je pridobivanje in prenos novega znanja na različna področja praktične uporabe v biotehnologiji in medicini. Za raziskave na encimski ravni uporabljamo sledeče encime: holinesteraze, ki so vključe ne v sinaptične prenose, kratkoverižne dehidrogenaze/reduktaze (SDR) in hidroksilaze s citokromom P450, ki so vključene v metabolizem steroidov (tudi steroidnih hormonov) in ksenobiotikov ter sladkorne epimeraze, vključene v metabolizem ogljikovih hidratov Prenose signalov preučujemo na modelnih sistemih, ki obravnavajo interakcije hormona z receptorjem, prenos signala preko G-proteinov in prenos hiperslanega signala preko sistema MAP kinaz. Na ravni interakcije hormon - receptor študiramo delovanje nesteroidnih spojin na glivni citosolni receptor za progesteron in sklopitev sesalskega receptorja za angiotensin, sesalskega receptorja za glukagonu podobni peptid-1 in glivnega membranskega receptorja za progesteron z G-proteini. Preučujemo tudi gene, ki se izražajo pod vplivom splošnega in specifičnih stresov. Pri glivi R. nigricans nadaljujemo s preučevanjem učinkov splošnih stresorjev - fungitoksičnih steroidov (progesteron, testosteron, deoksikortikosteron) na izražanje genov za stresne proteine iz družine citosolnih Hsp70, encime hidroksilaznega sistema ter encime metabolizma ogljikovih hidratov. Izražanje teh genov preučujemo v različnih stresnih pogojih, analiziramo promotorska področja in študiramo njihovo funkcionalnost. Identificirati pa želimo tudi dodatne gene, katerih izražanje se bodisi poveča ali zmanjša pod vlivom različnih stresorjev. Pri halofilni H. werneckii analiziramo tarčna gena Hog1 kinaze gpd in ena. Z globalnim pristopom bomo poskušali na ravni transkriptoma in proteoma identificirati predvsem gene, ki so povezani z adaptacijo na povišane slanosti v okolju. Na področju raziskav polimorfizmov se osredotočamo predvsem na tiste gene, ki so vključeni v presnovo zdravil z majhno terapevtsko širino. S postopki genotipizacije bomo poskusili opredeliti vpliv genetskih polimorfizmov na interindividualne razlike v hitrosti in učinkovitosti presnove zdravil in s tem povezano uspešnostjo zdravljenja in pogostnostjo neželenih učinkov zdravil, s ciljem omogočiti racionalno in individualizirano farmakoterapijo. S primerjavo zastopanosti posameznih polimorfizmov pri bolnikih z rakom in pri zdravih osebah bomo skušali ovrednotiti vpliv preučevanih polimorfizmov na genetsko pogojeno dovzetnost za nastanek različnih vrst raka pri Slovencih. Pri razvoju vektorskih prenosnih peptidov se osredotočamo na modulacijo sekvence peptida transportana, z namenom, da bi zmanjšali nezaželeno poškodbo membran pri delovanju transportana pri višjih koncentracijah in tako skušali izboljšati njegove lastnosti v smislu uporabe kot potencialnega vektorja za zdravila. Skušali bomo tudi pripraviti peptide, ki bodo združevali sposobnost prehoda preko membrane in neposrednega učinkovanja na G-proteine in tako vplivati na fiziološko delovanje posameznih organov "ex vivo" in v modelnih organizmih, predvem na žilni sistem in s tem na krvni tlak.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati naše programske predstavljajo vrhunske raziskovalne dosežke, ki sooblikujejo razvoj na vseh treh področjih, kjer delujemo: na področju bazične encimatike smo doprinesli k razvoju kinetičnih analitičnih metod za študij zelo kompleksnih reakcijskih mehanizmov; s proučevanjem signalnih poti v celičnih sistemih in na modelnih organizmih smo prispevali k razumevanju procesov celičnega komuniciranja in adaptacije na stres; s proučevanjem bolezenskih procesov in odgovora na zdravljenje pa smo prispevali k boljšemu razumevanju molekularnih mehanizmov v zdravju in v bolezni in identificirali nove diagnostične in prognostične označevalce ter nove tarče za zdravljenje. Na pomemben prispevek naših raziskav v svetovno zakladnico znanja kaže več kot 150 objavljenih izvirnih znanstvenih člankov v obdobju izvajanja programa; od tega se jih več kot dve tretjini uvršča med pomembne dosežke, tretjina med zelo kvalitetne dosežke. Na pomen naših objav za razvoj znansti kaže tudi več kot 8000 citatov, na izvirnost in novost naših raziskav pa kar 24 zaključenih doktorskih nalog. Člani programske skupine so v obdobju izvajanja programa nova znanstvena spoznanja predstavili v okviru več kot 50 predavanj in 280 prispevkov na mednarodnih srečanjih. Znanstvena področja na katerih delujejo pomembno sooblikujejo tudi kot uredniki in člani uredniških odborov znanstvenih revij. Na vpetost programske skupine v tehnološke in klinične raziskave kažejo temeljni, aplikativni in podoktorski raziskovalni projekti sodelavcev programske skupine. Večina kliničnih sodelovanj pa zaradi omejenega nabora raziskovalnih ur poteka neformalno in se izkazuje s skupnimi objavami in somentorstvom pri doktorskih nalogah.
Pomen za razvoj Slovenije
Med raziskovalci programske skupine je kar 7 rednih profesorjev, kar kaže na njihove izjemne dosežke tako na področju znanstvene ustvarjalnosti, kot tudi pri pedagoškem in strokovnem delu. So nosilci več temeljnih in izbirnih predmetov s področja biokemije in molekularne biologije na dodiplomskem in podiplomskem študiju, v zadnjih 5 letih pa so bili mentorji 19 doktoratov in somentorji 6 doktoratov. Upoštevajoč dejstvo, da na Medicinski fakulteti ni diplom, 21 mentorstev in 18 somentorstev pri diplomskih delih kaže, da so naši učitelji zelo vpeti tudi v pouk na drugih fakultetah. S tem pomembno vplivajo tako na razvoj izobraževanja na Univerzi v Ljubljani, kot tudi na razvoj področja biokemije in molekularne biologije v Sloveniji. Z vidika polne pedagoške obremenjenosti pa raziskovalci programske skupine dosegajo nadpovprečne rezultate na enoto FTE. Poleg razvoja visokega šolstva je raziskovalni program pomembeno doprinesel k prepoznavnosti Slovenije. Preučevani halofilni organizmi so bili prvič izolirani v Sečoveljskih solinah, zato slovenski raziskovalci na tem področju dosegli izjemno mednarodno prepoznavnost, kar je zelo pomembno za promocijo Slovenije. Objavljeni so že tudi prvi izsledki raziskav celotnih genomov teh organizmov, ki bodo nedvomno vodili v nove patentne prijave in lahko imajo tudi velik pomen za gospodarstvo, saj so organizmi z izboljšano toleranco na sol zanimivi za bioremediacijo, biotehnologijo in agronomijo. Naš program je tudi pomembno vplival k razvoju novih diagnostičnih in zdravstvenih postopkov, saj je pomemben del programa predstavljala translacija temeljnih raziskav v reševanje aktualnih kliničnih problemov. S kliničnimi raziskavami na področju hormonskih motenj, raka in revmatoidnega artritisa smo že identificirali nove potencialne diagnostične in prognostične označevalce, nove tarče za zdravljenje in farmakogenetske označevalce odgovora na zdravljenje. Nadaljevanje naših raziskav bo omogočilo prehod iz dosedanjega načina zdravljenja, ki je temeljilo na značilnosti celotne populacije bolnikov, v prediktivno, preventivno in personalizirano zdravljenje. Translacija našega raziskovalnega dela v klinično prakso ima zato tudi velik družbeno-ekonomski vpliv, saj učinkovitejše zdravljenje pomeni velik prihranek za zdravstvo, boljša pa je tudi kvaliteta življenja bolnikov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno