Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Fizikalna kemija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.04.00  Naravoslovje  Kemija   

Koda Veda Področje
P400  Naravoslovno-matematične vede  Fizikalna kemija 
Ključne besede
Termodinamika, kalorimetrija, spektroskopija, transportne lastnosti, raztopine elektrolitov, polielektroliti, poliamfoliti, površinsko aktivne snovi, proteini, nukleinske kisline, mikroemulzije, ozkokotno rentgensko sipanje (SAXS), voda, solvatacija, hidrofobna interakcija, statistična termodinamika, računalniška simulacija, adsorpcija, integralske enačbe.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (41)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  18078  Vesna Arrigler    Tehnični sodelavec  2013 - 2014  28 
2.  34341  dr. Elizabeta Benigar  Kemija  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  12 
3.  04657  dr. Marija Bešter Rogač  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  419 
4.  26546  dr. Alan Bizjak  Farmacija  Raziskovalec  2009 - 2010  16 
5.  27881  dr. Matjaž Bončina  Kemija  Raziskovalec  2010 - 2014  67 
6.  16102  dr. Janez Cerar  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  129 
7.  31968  dr. Sašo Čebašek  Kemija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  12 
8.  22603  dr. Jožica Dolenc  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2013  52 
9.  28337  dr. Igor Drobnak  Farmacija  Raziskovalec  2009 - 2013  57 
10.  37404  dr. Tadeja Gao  Kemija  Mladi raziskovalec  2014  16 
11.  04684  dr. Andrej Godec  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  255 
12.  34340  dr. Jure Gujt  Kemija  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  25 
13.  34351  dr. Gregor Hostnik  Kemija  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  41 
14.  14868  dr. Barbara Hribar Lee  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  213 
15.  34342  dr. Matej Huš  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2011 - 2014  520 
16.  06776  dr. Andrej Jamnik  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  201 
17.  25447  dr. Boštjan Jerman  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2010  22 
18.  36316  dr. Miha Kastelic  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2013 - 2014  34 
19.  18196  Anton Kelbl    Tehnični sodelavec  2009 - 2014 
20.  04614  dr. Ksenija Kogej  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  277 
21.  18195  Anton Kokalj    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
22.  02567  dr. Jože Koller  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2012  257 
23.  31996  dr. Ana Kroflič  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2009 - 2013  127 
24.  15669  dr. Jurij Lah  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  301 
25.  29398  dr. Andrej Lajovic  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2012  36 
26.  27882  dr. Miha Lukšič  Kemija  Raziskovalec  2010 - 2014  186 
27.  33159  dr. Andrej Mernik  Interdisciplinarne raziskave  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  12 
28.  35341  dr. Tomaž Mohorič  Farmacija  Mladi raziskovalec  2012 - 2014  31 
29.  18247  Cirila Peklaj    Tehnični sodelavec  2009 - 2012 
30.  15293  dr. Črtomir Podlipnik  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  189 
31.  02562  dr. Ciril Pohar  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2013  145 
32.  23417  dr. Iztok Prislan  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  188 
33.  10983  dr. Jurij Reščič  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  135 
34.  31967  dr. Simona Sitar  Kemija  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  56 
35.  30336  dr. Bojan Šarac  Kemija  Raziskovalec  2013 - 2014  88 
36.  26544  dr. Mario Šimić  Materiali  Mladi raziskovalec  2009  19 
37.  00870  dr. Jože Škerjanc  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2011  207 
38.  21418  dr. Matija Tomšič  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  188 
39.  19315  dr. Tomaž Urbič  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2014  264 
40.  00872  dr. Gorazd Vesnaver  Kemija  Raziskovalec  2009 - 2012  223 
41.  02563  dr. Vojeslav Vlachy  Kemija  Vodja projekta/programa  2009 - 2014  364 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  21.273 
Povzetek
1a) Raziskali bomo lastnosti vodnih raztopin fulerenskih elektrolitov (Cerar, Škerjanc). Izmerili bomo transportno število fulerenheksamalonatnega makroiona v raztopinah različnih eno in dvovalentnih soli in določili stopnjo prostih protiionov. Rezultate bomo primerjali z napovedmi ustreznih teorij. Z ozkokotnim rentgenskim sipanjem (SAXS) bomo ugotavljali prisotnost agregatov. b) Z merjenjem temperaturne in koncentracijske odvisnosti električne prevodnosti večvalentnih elektrolitov v vodi in mešanih topilih bomo dobili informacije o interakcijah med ioni in topilom in med samimi ioni (Bešter-Rogač). Določili bomo limitne prevodnosti in konstante asociacije v razredčenih raztopinah in od tod spremembe termodinamičnih funkcij pri procesu asociacije. Dobljene vrednosti bomo uporabili pri analizi podatkov za koncentrirane raztopine. c) Pripravili bomo različne stereoregularne polielektrolite (Kogej), določili njihove termodinamične in transportne lastnosti in te primerjali s teoretičnimi izračuni. Študirali bomo interakcije med poliamfoliti in površinsko aktivnimi snovmi, ter vpliv površinsko aktivne snovi na sproščanje biopolimerov iz kompleksov s poliamfoliti. d) Izmerili bomo osmozne koeficiente, razredčilne entalpije in entalpije mešanja raztopin ionenov z različnimi protiioni in pri različnih temperaturah ter jih primerjali z izračunanimi vrednostmi (Pohar). Določali bomo povprečno molekulsko maso in radij sukanja v raztopinah. 2. S pomočjo spektroskopskih in kalorimetričnih tehnik bomo proučevali vezanje antibiotikov na oligomerne DNK (Vesnaver, Lah). Rezultate bomo primerjali s teoretičnimi modeli, kar nam bo pomagalo razumeti različne prispevke k energiji in entropiji vezanja. Raziskali bomo vpliv sekvence ter vezanja ligandov na stabilnost modelnih G-kvadrupleksov. Nadaljevali bomo raziskave določanja jakosti in narave interakcij pri substituiranih aminokislinah. Študirali bomo energetiko interakcij in stabilnost proteinov, ki sodelujejo pri programiranju celične smrti bakterij. 3. Raziskali bomo mehanizme vezave ligandov v ožji kanal DNK, zakonitosti molekulskega prepoznavanja DNK ter izračunali termodinamične parametre vezanja ligandov (Koller, Vesnaver). Pri tem bomo uporabili QM/MM račune in metode molekulske dinamike. Razvili bomo nove metode za izračun in vrednotenje molekulske podobnosti ter njihovo aplikacijo na potencialno aktivne farmakološko zanimive spojine (Koller, Podlipnik). Raziskovali bomo strukturo in reaktivnost nekaterih polioksidov. 4. Z metodo SAXS bomo raziskovali strukturne lastnosti koloidnih disperzij (Jamnik, Bešter-Rogač) ter različnih mikroemulzij. Sisteme z interagirajočimi sipajočimi delci bomo obravnavali tudi teoretično. Načrtujemo tudi raziskave strukturnih značilnosti gelov. 5. Študirali bomo adsorpcijo v neurejeni snovi (Vlachy, Hribar Lee, Urbič). Za te snovi prirejene integralske enačbe bomo preskusili na vernih modelih adsorbenta. Proučevali bomo porazdelitev elektrolita med porozno fazo in raztopino. Študirali bomo solvatacijo verigastih molekul pri čemer bomo uporabili t.im. 'product-reactant' Ornstein-Zernike integralsko enačbo. Raziskali bomo lastnosti vode v zaprtih in nehomogenih sistemih (računalniške simulacije Monte Carlo, teorija na osnovi gostotnega funkcionala). V teku so raziskave lastnosti vodnih raztopin molekul, ki lahko tvorijo vodikovo vez (MC, večgostotna Wertheimova integralska enačba). Raziskali bomo, kako je katalitični efekt dodanega polielektrolita odvisen od naboja makroiona, koncentracije dodanega elektrolita in drugih pogojev (Reščič, Vlachy). Z metodo MC bomo preverili vpliv dielektrične nezveznosti na lastnosti vodne raztopine micelov. Z integralskimi enačbami in metodo MC bomo raziskali mešanice modelnih tekočin z adhezivnim privlačnim medmolekulskim potencialom (Jamnik).
Pomen za razvoj znanosti
Naše raziskave bogatijo osnovna znanja na področju fizikalne kemije raztopin in disperzij. Vodne raztopine elektrolitov in (bio)polielektrolitov (proteinov, DNA) imajo pomembno mesto v znanosti in tehnologiji. Ioni, tako preprosti kot molekularni, sodelujejo v življenjsko pomembnih procesih v našem telesu. Voda igra pri tem osnovno vlogo, ki še zdaleč ni v celoti razumljena. Raziskave stabilnosti proteinov v prisotnosti makromolekul in različnih soli, vezave ligandov na DNK in podobnosti molekul so pomembne v farmacevtski industriji in bioinženirstvu. V ekologiji in industriji pa je pomembno poznavanje lastnosti polielektrolitov, koloidov, površinsko aktivnih snovi ter interakcij med njimi in površinami. Eksperimentalne raziskave dopolnjujemo s teoretičnimi; namen našega dela je razumevanje lastnosti snovi na molekularnem nivoju. Da so te raziskave zanimive za biomedicinske vede, priča dejstvo, da nam je bilo (skupaj s prof. K.A. Dillom, UC San Francisco) s strani National Institute of Health, USA ponovno odobreno štiriletno financiranje raziskav modelov hidratacije. Raziskovalci, ki sestavljajo to programsko skupino, so se uspešno uveljavili v svetu, o čemer pričajo objave v revijah kot so Proc. Natl. Acad. Sci. US, J. Am. Chem. Soc., Annu. Rev. Phys. Chem., Annu. Rev. Biophys. Biomol. Struct., Trends. Biochem.Sci., J. Phys. Chem. B, J. Chem. Phys., J. Stat. Phys., Langmuir, Biochemistry, Biophys. J, in J. Mol. Biology, vabljena predavanja na znanstvenih srečanjih in predavanja na tujih univerzah. Skupina aktivno sodeluje z več kot desetimi uglednimi laboratoriji po svetu in ima s sodelavci teh laboratorijev skupne objave. Raziskovalci te skupine so recenzenti za revije kot so J. Phys. Chemistry B in C, Langmuir, J. Chem. Phys., J. Am. Chem. Soc, PCCP in druge.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalci, ki sestavljajo programsko skupino, so člani katedre za fizikalno kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Vsi smo polno zaposleni kot univerzitetni učitelji in tako prenašamo novo pridobljena znanja na naše študente. Na katedri se predava večje število različnih predmetov s področja fizikalne kemije in sorodnih ved, ki jih letno obiskuje več kot 1000 študentov iz 6 različnih fakultet. Vsa predavanja imajo tudi laboratorijske vaje, saj je kemija eksperimentalna veda. Ob raziskavah se profesor s svojimi sodelavci uči in to znanje posreduje študentom. Brez dobrih učiteljev ni dobre šole, brez raziskav ni dobrih učiteljev. Že dlje časa sodelujemo z delovnimi organizacijami kot so Lek, Helios, Krka in druge. V teh delovnih organizacijah se zaposljujejo tudi naši diplomanti in doktoranti. Skupina torej poglablja teoretična in eksperimentalna znanja s področja fizikalne kemije ter jih prenaša na študente ter tudi v prakso. Raziskovalci prispevamo k utrjevanju nacionalne identitete in kulturne dediščine tudi s povečevanjem prepoznavnosti Slovenije v svetu. Publikacije objavljene v uglednih znanstvenih revijah ter predavanja na konferencah in na tujih univerzah povečujejo ugled Slovenije v svetu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno