Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vzporedni in porazdeljeni sistemi

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.07.00  Tehnika  Računalništvo in informatika   
2.08.00  Tehnika  Telekomunikacije   
1.07.00  Naravoslovje  Računalniško intenzivne metode in aplikacije   
3.06.00  Medicina  Srce in ožilje   

Koda Veda Področje
P175  Naravoslovno-matematične vede  Informatika, teorija sistemov 

Koda Veda Področje
2.02  Tehniške in tehnološke vede  Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring 
Ključne besede
vzporedni računalniki, porazdeljeni sistemi, računalniške mreže, gruče, postopki, avtonomni in GRID sistemi, informacijski sistemi, formalne metode, procesna algebra, varnostni protokoli, obvladovanje zaupanja, računalniške simulacije, biomedicinska informatika, biomeritve
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (27)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  03302  dr. Viktor Avbelj  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2009 - 2013  203 
2.  29380  Mitja Bezenšek  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2009 - 2013 
3.  23400  dr. Uroš Čibej  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  73 
4.  26454  dr. Matjaž Depolli  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  100 
5.  18188  dr. Tomaž Dobravec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  136 
6.  09454  dr. Monika Kapus Kolar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  174 
7.  09532  dr. Dušan Kodek  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  295 
8.  28366  dr. Gregor Kosec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2011 - 2013  170 
9.  06856  dr. Stanislav Kovačič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2009 - 2011  390 
10.  30155  dr. Matej Kristan  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  330 
11.  06897  Tomaž Krištofelc    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
12.  05389  dr. Andrej Lipej  Procesno strojništvo  Raziskovalec  2010 - 2013  160 
13.  33172  dr. Rok Mandeljc  Sistemi in kibernetika  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  56 
14.  22475  dr. Jurij Mihelič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  144 
15.  20183  dr. Boštjan Murovec  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2009 - 2013  209 
16.  28383  dr. Janez Ivan Pavlič  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2011 - 2013  35 
17.  21310  dr. Janez Perš  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2009 - 2013  244 
18.  27516  dr. Matej Perše  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2009  49 
19.  32441  dr. Aleksandra Rashkovska Koceva  Računalništvo in informatika  Mladi raziskovalec  2010 - 2013  82 
20.  04646  dr. Borut Robič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  292 
21.  25632  mag. Igor Rozman  Računalništvo in informatika  Tehnični sodelavec  2009  14 
22.  14989  dr. Robert Rozman  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  112 
23.  12766  dr. Boštjan Slivnik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  157 
24.  29551  dr. Vildana Sulić Kenk  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2009 - 2013  33 
25.  21555  dr. Marjan Šterk  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  69 
26.  18200  dr. Andrej Štrancar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2009 - 2013  26 
27.  06875  dr. Roman Trobec  Računalništvo in informatika  Vodja  2009 - 2013  469 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  91.855 
2.  1538  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko  Ljubljana  1626965  27.989 
3.  1539  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko  Ljubljana  1627023  16.686 
Povzetek
Vzporedno in porazdeljeno delovanje omogoča povečanje računalniške zmogljivosti ter združevanje in izkoriščanje obstoječih računalniških sistemov. Nadaljnji razvoj informacijskih tehnologij sloni v veliki meri na povezovanju računalnikov v mreže in skupke, ki bodo delovali na avtonomen način, prilagodljivo, zanesljivo in varno. Predlagane raziskave bomo usmerili v zasnovo in razvoj novih in učinkovitih postopkov za komuniciranje, porazdeljeno računanje in obdelave ter zajemanje in hranjenje podatkov. Raziskovali bomo sintezo porazdeljenih protokolov in njihovo formalno potrditev, kakor tudi nove vzporedne postopke, komunikacijske topologije in zanesljive ter varne komunikacije. V skupini sodelujejo poleg raziskovalcev s področja računalništva tudi raziskovalci iz področja medicine, telekomunikacij in industrije. Preskušali bomo načine za učinkovito uporabo vzporednih in porazdeljenih sistemov pri računsko zahtevnih računalniških simulacijah, v elektronskem poslovanju in pri učenju na daljavo.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program prispeva nove temeljne teoretične rezultate na področju vzporednega in porazdeljenega procesiranja, saj raziskujemo na področju "znanstvenega računanja", torej uporabe zmogljivih računalnikov za podporo znanosti. Raziskave so usmerjene v razvoj in izvedbo vzporednih programov in komunikacijo med procesorji. Nekatere raziskovalne rezultate smo že dosegli in objavili, kot na primer razvoj in uporaba nemrežnih numeričnih metod za vzporedno reševanje PDE, metod za analizo dinamike gibanja objektov na sceni, aplikacij na področju bioinformatike in medicine itd. Nove teoretične izsledke pričakujemo predvsem na področjih razvoja novih vzporednih postopkov in analize računske in komunikacijske zahtevnosti ter na področjih zahtevnega računanja in obdelave biosignalov. Razvijamo tudi nove metode za učinkovitejše modeliranje, standardizacijo in uporabo porazdeljenih sistemov. Raziskave protokolov v porazdeljenih diskretnih sistemih prispevajo k integraciji in standardizaciji in imajo zato pomemben vpliv na raziskave prihodnjih informacijskih storitev. Teoretična dognanja in postopke bomo zasnovali tako, da bodo našli čim širšo možnost uporabe. Neposredne praktične rezultate, zanimive tudi v svetovnem smislu, pričakujemo na področjih, ki za odkrivanje novih spoznanj zahtevajo računsko intenzivne, numerične metode za reševanje PDE, računalniške simulacije ter kombinatorične optimizacije (problemi razmeščanja, podvajanja, celoštevilski polinomski minimax problem ipd.). Nove postopke praktično preskušamo na našem računalniškem skupku Sokoli, omrežju PlanetLab (katerega član smo), EU računalniškemu skupku Grid500 (v okviru projektov COST-ComplexHPC), ter vzporednih računalnikih naših akademskih (Melbourne, Grenoble, Salzburg) in gospodarskih (Turboinštitut, Lj., Waegener, Belgija) partnerjev, za katere izvajamo dva večja uporabna projekta za optimizacijo porabe energije v HPC in meritve vpliva krioterapije na človeka. Dobljene rezultate publiciramo v uglednih mednarodnih revijah. Zaradi neposrednega prenosa znanja smo se povezovali z raziskovalci s področja medicine, s katerimi razvijamo nove modele za računalniško simulacijo na zmogljivih računalnikih in s tem prispevamo k osebni obravnavi pacientov in k izbiri njim najprimernejših medicinskih postopkov.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen raziskav porazdeljenih sistemov je v tem, da omogočajo in pospešujejo razvoj Slovenije- gospodarstva in državnih služb - ker omogočajo različnim računalniškim aplikacijam dostop do velikih množic podatkov in mrežnih resursov. Porazdeljeni sistemi omogočajo boljšo izrabo preteklih investicij v omrežja. Računsko intenzivni problemi postanejo v praksi bolj obvladljivi z boljšim poznavanjem teoretskih osnov vzporednega in porazdeljenega računanja. Na ta način lahko rešujemo večje in zahtevnejše probleme, ki so bližje modelom realnih dogajanj. Slovenija ima zaradi dobro razvite informacijsko-komunikacijske infrastrukture dobre pogoje, da z raziskovalnim in razvojnim delom pridobi pomembnejše mesto na tem področju. Uporabnost naših dosedanjih raziskav s tega področja je razvidna iz trenutnega pregleda glavnih smeri razvoja računalništva in IKT v svetu. Najpomembnejši medij postaja internet, tudi za industrijsko uporabo, ena najpomembnejših panog gospodarstva pa je računalništvo, katerega poznavanje je ključno za izvedbo skoraj vsakega današnjega projekta. V naši skupini smo že pred tem trendom spoznali, v katero smer se razvijajo računalniški sistemi. Že pred petimi leti smo postavili prvi medinstitucijski testni GRID in razvili okolje in primere aplikacij, ki bi jih lahko uporabljala manjša podjetja, da bi izkoristila neizrabljene IKT vire. Razvijamo naprave in module za povezovanje podatkovnih virov, senzorske mreže in obdelave video informacij. Prispevamo k razvoju omrežnega računanja, gospodarne porabe energije in možnosti za izvedbo projektov z veliko dodano vrednostjo, ki morajo biti vedno podprti z zmogljivo računalniško simulacijo. S sodelavci iz medicine razvijamo in preizkušamo postopke za učinkovitejše zdravljenje in preprečevanje nevarnih bolezni, predvsem na področjih nevrologije in kardiologije. Izpopolnjujemo naprave za merjenje biosignalov, ki so nujno potrebne za razvijanje novih diagnostičnih postopkov. Pridobljeno znanje bomo prenašali v prakso na primer na področju e-medicine in učinkovitejše porabe energije. Poleg omenjenega imajo naše raziskave tudi posredni pomen za razvoj in uveljavitev Slovenije. Raziskovalne rezultate sprotno predstavljamo na delovnih srečanjih, znanstvenih konferencah in razstavah. Glavne dosežke objavljamo v najpomembnejših revijah na našem raziskovalnem področju in s tem predstavljamo Slovenijo kot državo, ki prispeva pomemben delež v svetovno zakladnico znanja. Sodelujemo tudi na mednarodnih projektih in pri organizaciji mednarodnih konferenc in letnih šol. Velik posreden pomen vidimo tudi v uvajanju novih visokošolskih programov na UL, od koder prihaja novi del naše programske skupine. Z raziskovalnim delom v programski skupini bomo prispevali k dvigu kvalitete pedagoških programov s področja naših raziskav. Vzporedno in porazdeljeno računanje, ki je poglavitni predmet naših raziskav, pomeni dolgoročno tehnološko potrebo računalniško-informacijske sfere v industriji in državnih službah. Iz rešenih problemov se zaradi novih podmen rojevajo novi problemi, ki jim je treba neprestano iskati rešitve. Potrebno je slediti hitremu razvoju informacijskih komunikacijskih tehnologij, če hočemo enakopravno sodelovati v raziskavah in razvoju. Z razvojem računalniških in mrežnih tehnologij se povečuje tehnološki razvoj tudi na drugih področjih. Na področju računalniških simulacij pričakujemo, da bomo lahko izvajali računsko zahtevne simulacije naravnih in informacijsko-tehnoloških pojavov, ki jih ni moč raziskovati samo s poskusi. Na področju reševanja računsko zelo zahtevnih problemov uvajamo uporabo novih vzporednih in porazdeljenih postopkov, npr. naključnost, nedoločenost, zgledovanje po naravnih pojavih, in s tem prispevamo k splošnemu razvoju računalniške stroke. Prispevamo k povečanju konkurenčnosti naše industrije in k novim spoznanjem ter izboljšani diagnostiki v medicini.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno