Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Razvoj, modeliranje in optimiranje objektov in procesov v gradbeništvu in prometu

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.01.00  Tehnika  Gradbeništvo   
2.19.00  Tehnika  Promet   

Koda Veda Področje
T2   Tehnološke vede  T2  

Koda Veda Področje
2.01  Tehniške in tehnološke vede  Gradbeništvo 
Ključne besede
Razvoj, modeliranje, optimiranje, gradbeništvo, promet, informatika, konstrukcija, objekt, gradnja, prometna infrastruktura, nelinearno programiranje, NLP, mešano-celištevilsko nelinearno programiranje, MINLP
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  07675  dr. Branko Bedenik  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2011  283 
2.  09100  dr. Stane Božičnik  Promet  Raziskovalec  2010 - 2012  374 
3.  03012  dr. Peter Dobrila  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  140 
4.  22433  dr. Uroš Klanšek  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  247 
5.  14708  dr. Boštjan Kovačič  Geodezija  Raziskovalec  2009 - 2012  335 
6.  07599  dr. Stojan Kravanja  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  551 
7.  05521  dr. Marjan Lep  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  484 
8.  24224  dr. Tomaž Pliberšek  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2011  45 
9.  26194  dr. Peter Podbreznik  Gradbeništvo  Raziskovalec  2012  77 
10.  14095  dr. Miroslav Premrov  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  662 
11.  05527  dr. Mirko Pšunder  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  461 
12.  05528  dr. Danijel Rebolj  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  454 
13.  10847  dr. Matjaž Skrinar  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  280 
14.  20029  dr. Simon Šilih  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2012  109 
15.  04771  dr. Igor Špacapan  Gradbeništvo  Raziskovalec  2009 - 2011  91 
16.  14495  dr. Andrej Tibaut  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2012  290 
17.  10867  dr. Tomaž Tollazzi  Promet  Vodja  2009 - 2012  910 
18.  13034  dr. Branka Trček  Varstvo okolja  Raziskovalec  2012  225 
19.  07508  dr. Bojan Žlender  Gradbeništvo  Raziskovalec  2012  693 
20.  25570  dr. Tomaž Žula  Gradbeništvo  Raziskovalec  2010 - 2012  167 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0797  Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo  Maribor  5089638011  12.850 
Povzetek
Namen predlaganega raziskovalnega programa je razvoj, modeliranje in optimiranje objektov in procesov v gradbeništvu in prometu. Optimiranje izvajamo z nelinearnim programiranjem (NLP) in z mešano-celoštevilskim nelinearnim programiranjem (MINLP). Z NLP izvajamo zvezno optimiranje objektov, z MINLP pa vršimo kombinirano zvezno-diskretno optimiranje, kar v nadaljevanju daje bistveno boljše rezultate. Smiselno raziskava poteka na dveh različnih področjih: gradbeništvo (T 002) in promet (T 003). Razvijamo metode, strategije in računalniške programe za modeliranje in optimiranje objektov in procesov v gradbeništvu in prometu. Na eni strani razvijamo optimizacijske metode, predvsem strategije za učinkovito optimiranje velikih realnih sistemov, na drugi strani pa modeliramo optimizacijske modele konstrukcij, objektov, prometne infrastrukture, gradnje objektov in prometnih tokov. Na področju gradbeništva razvijamo optimizacijske modele nekaterih tipskih najčešče grajenih paličnih, okvirnih in mostnih konstrukcij iz jekla, armiranega betona, lesa in sovprežnega/kompozitnega materiala. Optimiranje izvajamo v smeri minimiranja mase ali proizvodnih stroškov konstrukcij. Optimiramo tudi proces gradnje objektov. Gradbeni objekti so na ta način optimirani v celoti od strehe do temeljev. V računskem procesu so sočasno zračunani: topologija konstrukcije (optimalno število in razpored konstrukcijskih elementov), materiali, oblika, standardne ter zaokrožene dimenzije. Optimiranje procesa gradnje in vzdrževanja prometne infrastrukture ter optimiranje delovanja prometnega sistema zraven zgoraj omenjenih metod zahteva uporabo večkriterijalne sinteze, ki omogoča upoštevanje kriterijev, ki jih ni moč številčno ovrednotiti. Ob tem je poseben poudarek posvečen uvedbi in vrednotenju ukrepov nacionalne in evropske prometne politike na optimiranje sistema ob sprotnem upoštevanju kriterijev in načel trajnostnega razvoja in ekonomike delovanja prometnega sistema. Gradbena informatika ima pri prej opisanih aktivnostih izrazito integrativno vlogo. V gradbeništvu ima uporaba računalnikov dolgo tradicijo. Toda zaradi uporabe računalnikov v okviru nespremenjenih ali starih organizacijskih shem informacijska tehnologija v gradbeništvu ne prinaša takšnega napredka, kot bi ga lahko. Raziskovalci iz področja informatike zato razvijamo nove organizacijske sheme, s katerimi bo mogoče optimirati konstrukcije, objekte, proces gradnje in prometno infrastrukturo ter maksimalno izrabiti potenciale novih informacijskih tehnologij.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program, ki je potekal v obdobju 2009-2012, je pomembno prispeval razvoju znanosti na področjih metod za učinkovito modeliranje in optimiranje konstrukcij (jeklenih in lesenih paličnih nosilcev, različnih sovprežnih stropnih sistemov in jeklenih večetažnih okvirjev), metod ojačevanja in modeliranja panelnih sten ter na področjih gradbene informatike in prometa, kar je razvidno iz znanstvene uspešnosti članov programske skupine.
Pomen za razvoj Slovenije
Zaradi bistveno povečanih emisij toplogrednih plinov postaja v zadnjem času vse aktualnejša okoljska problematika. V sklopu programske skupine smo tako razvili model optimalnih energijsko učinkovitih montažnih leseno-steklenih objektov s povečanim deležem ustreznih zasteklitev na južni fasadi. Najpomembnejše izsledke obširnih parametričnih raziskav smo uspešno implementirali v praksi pri snovanju naročenih projektov za potrebe proizvajalcev montažnih enodružinskih hiš (projekta za podjetja Lumar IG in Marles hiše) ter potrebe občinskih uprav pri snovanju večnamenskih in javnih objektov (projekta za občini Destrnik in Podlehnik). Prav tako smo tovrstne izsledke s ciljem ozaveščanja strokovne in splošne javnosti predstavili na treh mednarodnih posvetih z naslovom »Energijska učinkovitost v arhitekturi in gradbeništvu«, na katere smo povabili najeminentnejše tovrstne strokovnjake iz tujine s ciljem implementirati njihove izkušnje v slovenskem prostoru. Ob začetku raziskovalnega programa so se, tako kot drugod, tudi v Sloveniji pričele pojavljati prve ideje o izvedbi alternativnih tipov krožnih križišč. Ideja krožnega križišča s spiralnim potekom krožnega vozišča (krajše ''turbo'' krožnega križišča) se je izjemno hitro (praktično v treh letih od nastanka prvega takega križišča v svetu) prenesla tudi v slovenski prostor. Pri razvoju oz. prilagajanju tega tipa krožnega križišča slovenskim razmeram, so vodilno vlogo imeli člani programske skupine. Danes imamo v Sloveniji izvedenih že enajst primerov tega tipa krožnega križišča in smo še pred dvema letoma bili edina država (razen Nizozemske), ki smo imeli ta tip krožnih križišč. Ves čas raziskovalnega programa pa je potekal tudi razvoj drugih alternativnih tipov krožnih križišč. Eden od njih (''flower roundabout'') je bil patentiran v času trajanja projekta, prijava patentne prijave za drugega (''target roundabout'') pa je v zaključni fazi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno