Projekti / Programi
01. januar 2009
- 31. december 2014
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
Koda |
Veda |
Področje |
1.02 |
Naravoslovne vede |
Računalništvo in informatika |
Računalniški vid, kognitivni vid, strojni vid, kognitivni sistemi, vizualno ucenje, vizualno prepoznavanje, vizualna kategorizacija, mobilni roboti, biometrija
Raziskovalci (19)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
22472 |
dr. Borut Batagelj |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
188 |
2. |
31252 |
dr. Narvika Bovcon |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
299 |
3. |
29381 |
dr. Luka Čehovin Zajc |
Računalništvo in informatika |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2014 |
117 |
4. |
24057 |
dr. Sanja Fidler |
Matematika |
Raziskovalec |
2010 - 2012 |
32 |
5. |
11161 |
dr. Aleš Jaklič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
119 |
6. |
20332 |
dr. Matjaž Jogan |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
45 |
7. |
22474 |
dr. Jaka Krivic |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
13 |
8. |
15621 |
dr. Bojan Kverh |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
34 |
9. |
05896 |
dr. Aleš Leonardis |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
455 |
10. |
06618 |
dr. Jasna Maver |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
99 |
11. |
35300 |
Žiga Pavlin |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2012 - 2014 |
2 |
12. |
19226 |
dr. Peter Peer |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
388 |
13. |
25051 |
mag. Miha Peternel |
Računalništvo in informatika |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2013 |
18 |
14. |
32043 |
dr. Robert Ravnik |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
23 |
15. |
18198 |
dr. Danijel Skočaj |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
294 |
16. |
09581 |
dr. Franc Solina |
Računalništvo in informatika |
Vodja |
2009 - 2014 |
631 |
17. |
23401 |
dr. Luka Šajn |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2014 |
106 |
18. |
26011 |
Aleš Štimec |
Računalništvo in informatika |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
6 |
19. |
26517 |
Tadej Zupančič |
Računalništvo in informatika |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2014 |
8 |
Organizacije (2)
Povzetek
Programska skupina deluje na področju bazičnih raziskav računalniškega vida oziroma umetnih kognitivnih sistemov s poudarkom na vizualnem učenju in razpoznavanju.
Skupina je osredotočena na interpretacijo globinskih slik, razpoznavanje in sledenje objektov, prizorov in aktivnosti v okviru kognitivnih nalog, gradnjo inteligentnih mobilnih robotov ter kognitivnih asistentov, iskanje in razpoznavanje obrazov ter uporabo računalniškega vida v multimedijih in umetnosti novih medijev.
Na področju kognitivnih sistemov so raziskave osredotočene na teorije, na različnih nivojih abstrakcije, glede zahtev, arhitektur, oblik predstavitev, vrst ontologij in znanja, in mehanizmov pomembnih za integracijo in delovanje vizualnih sistemov.
V tem okviru kognitivni vid implicira funkcionalnosti za predstavitev znanja, učenje, razpoznavanje, kategorizacijo in specifikacijo ciljev, ki se osredotočajo na semantiko odnosa med vizualnim agentom in okoljem. Razumevanje kognitivnih procesov zahteva multidisciplinaren pristop, ki zajema tudi kognitivno psihologijo, nevrologijo in filozofijo zavesti.
Pomen za razvoj znanosti
Računalniški vid zagotavlja enega od najpomembnejših elementov avtonomnih inteligentnih sistemov, ki so v središču zanimanja evropske raziskovalne politike. Vid ostaja eden od najpomembnejših načinov nekontaktnega zaznavanja okolice. Vsakršna avtomatizacija tega zaznavanja pa sproži zahtevo po avtomatski analizi slik. Zaradi vedno obširnejših digitaliziranih slikovnih podatkovnih zbirk na različnih znanstvenih področjih, teh informacij ni možno več obvladovati na dosedanje načine, ampak kličejo po preiskovanju in analizi podatkov z metodami računalniškega vida. Iz različnih senzorjev teče tudi vedno večji živ tok vizualnih informacij, ki jih je potrebno analizirati v realnem času. Metode računalniškega vida zato postajajo ključne za napredek pri obvladovanju vizualnih informacij tudi na drugih znanstvenih področjih, na primer na novo se razvijajočem področju digitalizacije kulturne dediščine (Digital Heritage). Vendar se ne smemo omejiti le na reševanje parcialnih problemov posameznih aplikacijskih področij, ampak preučevati metode računalniškega vida z bolj temeljnega vidika kognitivne znanosti in umetne inteligence, da bi odgovorili na staro dilemo, ali so ti problemi rešljivi od spodaj navzgor zgolj z vedno boljšim procesiranjem vhodnih signalov, ali pa so potrebni posegi od zgoraj navzdol v smislu uporabe in razumevanja širšega kognitivnega konteksta. V tem smislu je v zadnjem času zelo opazna tendenca k povezovanju raziskav na področju umetne inteligence, računalniškega vida in robotike na eni strani, ter psihologije, nevrofiziologije, kognitivnih znanosti in sorodnih ved na drugi strani. Slednje vede si lahko od razvoja učinkovitih računskih modelov umetnih spoznavnih sistemov obetajo tudi poglobitev razumevanju delovanja naravnih spoznavnih sistemov (človeka).
Pomen za razvoj Slovenije
Znanje s področja računalniškega vida je pomembno za tehnološki razvoj Slovenije. Robotska podpora proizvodnje je velikokrat možna le v kombinaciji z računalniškim vidom. Enako pomemben vidik v sodobni industrijski proizvodnji je zagotavljanje visoke kvalitete. Pomembna dimenzija kvalitete pa se odraža v vizualni podobi sestavnih delov ali končnega izdelka. Vizualna kontrola kvalitete je pomembna pri pakiranju raznovrstnih izdelkov, od tipičnih industrijskih izdelkov do zdravil in celo kmetijskih pridelkov. Računalniški vid postaja pomemben tudi na kulturnem področju. Ker se vedno več vizualnih informacij seli v digitalno obliko, jih je možno uspešno obvladovati le z metodami računalniškega vida. Zato se že uspešno povezujemo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, muzeji in galerijami pri 3D dokumentiranju, analizi in preiskovanju vizualnih podatkovnih zbirk. Ta smer razvoja v digitalno dediščino se odraža tudi v raziskovalnih programih Evropske unije. Pomen računalniškega vida raste tudi v postindustrijski družbi. Eden od pomembnih problemov, ki ga skušamo reševati tudi z zajemom in analizo slike je varnost (v prometu, na javnih mestih, pred terorizmom, skrb za starostnike). Problematika varnosti se seveda prepleta z drugimi družbenimi vidiki, najbolj s problematiko zagotavljanja zasebnosti. Biometrija (na osnovi obraza ali drugih značilk), analiza človeške aktivnosti, ki jih zajamejo nadzorne kamere, nadzor prometa ali ljudi, da bi jim lahko pravočasno priskočili na pomoč, vse to so naloge računalniškega vida. Člani naše programske skupine so tudi eni od redkih domačih strokovnjakov za izdelavo ekspertnih mnenj za interpretacijo slikovnih informacij za slovenska sodišča. Uporaba računalniškega vida se širi celo v sodobni umetnosti, saj je s pomočjo analize slikovnih informacij najlažje vpeljati elemente interakcije v sodobne umetniške instalacije. Na tem področju naša programska skupina skupaj s Katedro za nove medije Akademije za likovno umetnost in oblikovanje deluje že skoraj 20 let. Naši programski skupini pa to področje nudi zanimiv poligon za eksperimentiranje, saj so razvojni cikli kratki, odziv končnih uporabnikov pa hiter. Podobno velja tudi za širše področje spoznavnih sistemov, katerega ključni del so ravno sistemi spoznavnega oz. računalniškega vida. Pomembnost in potencialna uporabnost (in posledično korist) spoznavnih sistemov je botrovala tudi precejšnjemu povečanju vlaganj na to področje, tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju. Glede na splošnost in robustnost umetnih spoznavnih sistemov, pa tudi glede na njihovo prijaznost do uporabnikov in prilagodljivost, lahko pričakujemo vstop te tehnologije na mnoga področja, od industrijskih obratov do domačega okolja. Visok nivo znanj na področju računalniškega vida je naredil Slovenijo v mednarodni stroki bolj vidno in prepoznavno. Z delom na samem vrhu raziskovanj prispevamo v mednarodno zakladnico, hkrati pa smo tudi sposobni prinašati najnovejše rezultate iz sveta v Slovenijo. Z mednarodno izmenjavo kadrov, predvsem doktorskih in podoktorskih raziskovalcev skrbimo za vzgojo teh kadrov in za večjo prepoznavnost Slovenije.
Avdiovizualni viri (1)
št. |
Naslov (s povezavo na video) |
Dogodek |
Vir |
1. |
Računalniški vid |
|
Video predstavitev raziskovalnega programa
|
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si