Projekti / Programi
Razvoj in aplikacija vecskalnih modelskih pristopov za simulacijo mehke snovi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.07.00 |
Naravoslovje |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.07 |
Naravoslovne vede |
Druge naravoslovne vede |
Raziskovalci (10)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
23422 |
dr. Urban Borštnik |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
36 |
| 2. |
25434 |
dr. Urban Bren |
Kemija |
Raziskovalec |
2011 - 2012 |
365 |
| 3. |
28560 |
dr. Nejc Carl |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
23 |
| 4. |
02287 |
dr. Milan Hodošček |
Kemija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
281 |
| 5. |
06734 |
dr. Dušanka Janežič |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
502 |
| 6. |
25435 |
dr. Janez Konc |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2009 - 2010 |
235 |
| 7. |
13627 |
dr. Franci Merzel |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
209 |
| 8. |
19037 |
dr. Matej Praprotnik |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Vodja |
2009 - 2012 |
323 |
| 9. |
30286 |
dr. Blaž Vehar |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Tehnični sodelavec |
2009 |
17 |
| 10. |
26516 |
dr. Jernej Zidar |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Mladi raziskovalec |
2009 |
26 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0104 |
Kemijski inštitut |
Ljubljana |
5051592000 |
21.007 |
Pomen za razvoj znanosti
Povezava med atomsko strukturo in materialnimi lastnostmi in funkcijo je osnovnega pomena za moderno znanost mehke snovi. To zahteva globoko razumevanje obilice krajevnih (in časovnih skal), od atomskih do makroskopskih. Na tej točki igrajo računalniške simulacije vse pomembnejšo, če ne celo vodilno vlogo. Tradicionalno delimo simulacije v dve glavni skupini, namreč na poenostavljene modele, ki opišejo splošne vidike molekularnih sistemov in na simulacije, ki uporabljajo klasična polja sil z vsemi atomskimi podrobnostmi. Še vedno pa ne moremo obravnavati problemov, ki zahtevajo ogromne sisteme in/ali dolge karakteristične časovne skale v kombinaciji s kemično specifičnimi modeli, s posameznimi metodami iz ene ali druge skupine. Z razvojem večskalnih metod pa različne pristope združimo v močno orodje, ki znatno pohitri računalniške simulacije. To nam omogoča doseg eksperimentalnih časovnih in krajevnih skal z uporabo računalniške simulacije. Pomen novo razvitih numeričnih pristopov za razvoj znanosti pa se kaže tudi v veliki odmevnosti objavljenih del, kar je razvidno iz velikega števila citatov in vabljenih predavanj na mednarodnih konferencah v zdanjih letih.
Pomen za razvoj Slovenije
Cilj projekta je bil razvoj, izboljšava in analiza numeričnih metod za večskalne simulacije mehke snovi in molekularnih tekočin. Pomemben del projekta je tudi to, da nam je s tem omogočeno sodelovanje z vodilnimi laboratoriji v svetu na tem področju.
Z znanstvenimi rezultati tega projekta smo v Slovenijo kot prvi uvedli večskalne simulacije molekulske dinamike mehke snovi in molekularnih tekočin. Večskalno modeliranje in simulacije so izredno aktualno področje znotraj računske fizike/kemije. Zato je udejstvovanje slovenskih raziskovalcev na tem področju. kar je ta projekt omogočil, velikega pomena za razvoj slovenske znanosti.
Razvite metode uporabljamo tudi v pedagoške namene in popularizacijo raziskovalnega in študijskega področja.
Rezultate raziskav smo objavili v mednarodnih znanstvenih revijah in jih predstavili na mednarodnih in domačih znanstvenih konferencah. Člani projektne skupine smo bili tudi mentorji/somentorji pri različnih doktorskih disertacijah s področij: fizika, računalništvo, farmacija in kemija.
Pri raziskavah, ki jih izvajamo v okviru našega raziskovalnega dela, razvijamo in uporabljamo metode molekularnega modeliranja, s katerimi imamo veliko dobrih izkušenj in dobrih rezultatov. Izgradili smo tudi več računalniških sistemov imenovanih VRANA. VRANA je kratica za Vzporedni Računalnik za Akceleracijo Numeričnih Algoritmov. To so multiračunalniški sistemi sestavljeni iz osebnih računalnikov povezanih s hitro vzporedno mrežo. Te računalniške sisteme uporabljajo poleg članov naše programske skupine tudi kolegi iz drugih programskih skupin in laboratorijev na Kemijskem institutu in tudi kolegi iz drugih inštitucij, kot npr. iz Instituta Jožef Stefan, Medicinske fakultete, Fakultete za matematiko in fiziko, Biotehnične fakultete, Fakultete za farmacijo, Fakultete za računalništvo in informatiko in drugih. Na teh računalniških sistemih opravimo tudi obveznosti, ki so vezane na računalniško modeliranje in drugo računanje vezano na pogodbe z industrijo, npr. Lek, Krka in druge. Nadalje, poleg zgoraj naštetega, vsakemu od izvajalcev in uporabnikov nudimo dodatno asistenco, ki je vezana od pomoči pri inštalaciji in uporabi programov za molekularno modeliranje do inštalacije računalnikov in skrbi za lokalno računalniško mrežo in drugo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
