Projekti / Programi
PREOBLIKOVANJE DIHALNIH POTI - ANGIOGENEZA PRI RINITISU IN ASTMI IN VPLIV VEGF POLIMORFIZMOV
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
Raziskovalci (11)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
25336 |
Nissera Bajrović |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
195 |
| 2. |
25171 |
dr. Renato Eržen |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
261 |
| 3. |
15710 |
dr. Matjaž Fležar |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
552 |
| 4. |
22807 |
dr. Peter Korošec |
Mikrobiologija in imunologija |
Vodja |
2009 - 2012 |
711 |
| 5. |
10921 |
dr. Mitja Košnik |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
1.561 |
| 6. |
23464 |
dr. Mateja Marc Malovrh |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2009 |
185 |
| 7. |
00288 |
dr. Ema Mušič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
490 |
| 8. |
29300 |
dr. Matija Rijavec |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
281 |
| 9. |
25331 |
Mira Šilar |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2012 |
362 |
| 10. |
25178 |
dr. Sabina Škrgat |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
327 |
| 11. |
25317 |
dr. Mihaela Zidarn |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
443 |
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
V našem projektu smo raziskovali preoblikovanje dihal pri astmi in rinitisu, pa tudi pri KOPB-ju. Zanimalo nas je fenotipsko, pa tudi gentsko ozadje tega preoblikovanja, predvsem v povezavi z angiogenezo. Na tarčnem nivoju smo se ukvarjali z vaskularnim endotelnim rastnim faktorjem (VEGF) kot enim ključnih molekul angiogeneze. Rezultati so pokazali, da preoblikovanje dihal pri astmi poteka kljub standardni terapiji, kar jasno kaže, da trenutna terapija, ki bazira na protivnetnem pristopu, samega preoblikovanja dihal ne zavre. Te spremembe so bile vezane predvsem na izrazito povečano izražanje VEGF, kar nedvoumno uvršča to molekulo za eno ključnih tarč naslednje generacije terapije. Z genetskim in farmakogenetskim testiranjem smo postavili model za selekcijo bolnikov glede na njihov fenotip in potek bolezni ter odgovor na terapijo. Taka selekcija bo v prihodnosti ključna za vodenje astme in izbiro bolj individualiziranega tipa zdravljenja. Zaradi izjemnega kliničnega pomena rezultatov se bo izven obsega tega financiranja ta projekt nadaljeval v aplikativno smer razvoja novih tarčnih terapij in nadaljnjo validacijo farmakogenomske selekcije bolnikov.
Pomen za razvoj Slovenije
Astma in alergijske bolezni postajajo najpogostejše kronične bolezni v Evropi, njihova prevalenca pa še narašča. Pred kratkim smo ugotovili, da je prevalenca astme v Sloveniji visokih 16 %. Še višja pa je pri otrocih, saj nekatere študije kažejo, da astma prizadene enega izmed treh otrok, trendi pa nakazujejo, da bo v naslednjem desetletju za alergijami trpela kar polovica vseh Evropejcev. Zato imajo alergološke raziskave, ki so usmerjene v potrebe astmatičnih bolnikov in učinkovitost klinične prakse ter terapije velik pomen za razvoj in kakovost življenja v Sloveniji in Evropi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
