Projekti / Programi
Pristopi sistemske biologije za analizo interakcije med rastlino in patogenom
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.06.05 |
Biotehnika |
Biotehnologija |
Rastlinska biotehnologija |
Koda |
Veda |
Področje |
1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
Raziskovalci (11)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
06989 |
dr. Andrej Blejec |
Matematika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
287 |
2. |
12688 |
dr. Kristina Gruden |
Biotehnologija |
Vodja |
2009 - 2012 |
984 |
3. |
25523 |
dr. Polona Kogovšek |
Biologija |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2010 |
215 |
4. |
28291 |
dr. Petra Kralj Novak |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
130 |
5. |
08949 |
dr. Nada Lavrač |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
867 |
6. |
19119 |
dr. Mojca Milavec |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
318 |
7. |
03323 |
dr. Igor Mozetič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
184 |
8. |
29617 |
dr. Marko Petek |
Biotehnologija |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2012 |
166 |
9. |
29635 |
Katja Stare |
Biologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
86 |
10. |
03765 |
dr. Jana Žel |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
619 |
11. |
23582 |
dr. Martin Žnidaršič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2009 - 2012 |
165 |
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
Kompleksne biološke procese, kot je na primer signalizacija in metabolne mreže, lahko razumemo le, če preučujemo vse komponente sistema hkrati. V zadnjih desetletjih je napredek v tehnikah molekularne biologije in drugih ved o življenju omogočil pridobivanje ogromne količine podatkov o bioloških sistemih. Jasno pa je, da kljub veliki količini razpoložljivih informaci,j trenutno biološko znanje zajema le delček potencialnega znanja. Sistemsko biološko modeliranje se je izkazalo kot uspešen pristop za študij kompleksnih bioloških procesov. Prvi korak je integracija podatkov, ki so na voljo v različnih formatih iz različnih nivojev abstrakcije bioloških komponent. Nato je potrebno dinamični model sestaviti, da nam lahko pomaga razvozlati funkcijo in delovanje biološkega sistema. Za spopadanje s tenutnimi izzivi sitemske biologije smo sestavili interdisciplinarno ekipo, ki povezuje dognanja iz računalniških ved (Institut Jožef Stefan), biostatistike in ved o življenju (Nacionalni inštitut za biologijo), povezali pa smo se tudi z odličnimi raziskovalci iz Leibnitz Institute of Plant Physiology (Nemčija), Poljske Akademije Znanosti ter Univerzama v Helsinkih in na Dunaju. V okviru tega projekta smo tako združili inovativne pristope molekularne biologije in računalniško modeliranje za odkrivanje ključnih komponent oziroma elementov omrežja signalizacije v obrambnem odgovoru rastlin. Razvita metodologija študij sistemske biologije je relevantna in koristna tudi na drugih področjih raziskav. In nenazadnje, vsa dognanja projekta so javno dostopna za prihodnje raziskave po vsem svetu, saj so bili kljični članki objavljeni v prostodostopnih revijah, prav tako pa so prosto dostopna razvita orodja kot je www.gomapman.org in Orange4WS.
Pomen za razvoj Slovenije
Čeprav v Sloveniji predelava krompirja (kot tudi ostalih poljščin) upada, je še vedno ena najpomembnejših slovenskih poljščin. Razumevanje odgovora rastlin na povzročitelje bolezni pa je ključno za učinkovito agronomsko prakso. Izsledke raziskav smo predstavili v poljudnih revijah, radijski oddajah in na dogodkih, namenjeni strokovni javnosti, kot sta bila 17. festival znanosti (2011) in Dan očarljivih rastlin (2012), ter tako prispevali k splošni ozaveščenosti o problemih pridelave krompirja in o možnih rešitvah, ki jih lahko dosežemo z orodji sistemske biologije. Dodatni vidik predlagane raziskave je razvoj novih tehnologij za razumevanje kompleksnih bioloških sistemov. Vzpostavljeni metodološki principi so enostavno prenosljivi tudi na raziskave drugih bioloških sistemov, kar se je izkazalo v industrijskih projektih, ki jih projektna skupina izvaja za podjetje Lek Sandoz in Krka ter v okviru Kompetenčnega centra BRIN. V projekt je bilo vključenih 5 doktorskih študentov in dva dodiplomska študenta, kar je prispevalo k izobraževanju na področju sistemske biologije v Sloveniji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si