Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Biološka raznovrstnost in ekologija ekstremofilnih gliv na naravnih izvirih CO2

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.01  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava  Kmetijske rastline 

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  08784  dr. Tomaž Bartol  Informacijska znanost in bibliotekarstvo  Raziskovalec  2010  279 
2.  26536  dr. Jože Hladnik  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2010  62 
3.  17791  Marjanca Jamnik    Tehnični sodelavec  2009 - 2012  17 
4.  12673  dr. Bojka Kump  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  34 
5.  21581  dr. Irena Maček  Biologija  Vodja  2009 - 2012  136 
6.  24580  dr. Hans-Josef Schroers  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2009 - 2012  195 
7.  14011  dr. Dominik Vodnik  Biologija  Raziskovalec  2009 - 2012  415 
8.  16103  dr. Polona Zalar  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2012  462 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.994 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.255 
Pomen za razvoj znanosti
Mikoriza je simbioza med glivami in rastlinami iz več kot 90 % rastlinskih vrst. Arbuskularne mikorizne (AM) glive so prisotne v skoraj vseh terestričnih ekosistemih. So starodavni organizmi, odnos med AM glivami in rastlinami je star več kot 400 milijonov let in se je razvil ob prehodu rastlin na kopno. Boljše poznavanje teh povsod navzočih gliv ter njihove ekološke vloge v različnih ekosistemih lahko tako predstavlja pomemben prispevek k razumevanju biološkega ravnovesja v naravnih ekosistemih, ter obenem pripomore k ohranjanju biodiverzitete kopenskih ekosistemov, tako rastlinskih združb kot tudi samih tal. Po našem vedenju, z izjemo naše originalne študije (Maček in sod., AEM, 2011), ni objavljenih poročil o diverziteti, funkciji ali ekologiji AM ali drugih gliv z območja mofet. Na splošno je zelo malo podatkov o AM glivah v ekstremnih ali hipoksičnih okoljih. Naše raziskave bodo zato prispevale pomembne nove podatke o biodiverziteti talnih mikrogliv in njihovi funkcionalni vlogi na območju mofet, z možnostjo razširitve in uporabe rezultatov tudi na druge ekosisteme s podobnim talnimi razmerami (npr. mokrišča). V projektu smo med prvimi na svetu uporabili nekatere najnovejše metodološke pristope v metagenomiki (GS FLX Titanium, 454 Life Sciences Roche) za raziskave naravnih združb AM gliv. Pri delu smo povezali različna področja, od ekologije, fiziologije, taksonomije, metagenomike in bioinformatike. Mofete (naravne izvire CO2) lahko uporabljamo za ugotavljanje dolgoročnega vpliva abiotskih selekcijskih pritiskov na ekologijo in evolucijo naravnih združb gliv. Na tovrstnih območjih obstaja tudi velika verjetnost odkrivanja novih ekstremofilnih taksonov, torej doslej še neznanih organizmov. V okviru projekta smo odkrili novo vrsto kvasovke iz rodu Occultifur in dve potencialno novi vrsti filamentoznih gliv iz skupine peniciliumov. Projekt in iz njega izhajajoči rezultati so pomembni tudi za razvoj prioritetnih področij raziskovanja v EU, kot so raziskave in ohranjanje biodiverzitete, trajnostni razvoj, biogeokemično kroženje elementov in klimatske spremembe (kroženje ogljika). V tem pogledu bodo naši rezultati prispevali pomembne nove informacije za znanstveno sredino.
Pomen za razvoj Slovenije
Talne glive so ena glavnih komponent biodiverzitete tal. Projekt nam bo omogočil prenos metodologije za monitoring in raziskave biodiverzitete tal v Sloveniji. Arbuskularna mikoriza (AM) bi morala predstavljati pomemben biotski dejavnik, upoštevan v upravljalskih shemah naravovarstveno varovanih območij in območij s posebno ekološko vrednostjo in trajnostnim kmetijstvom. Kot primer, Ljubljansko barje (Natura 2000, zavarovano območje) je ekološko pomembno območje in mokrišče s kmetijsko rabo tal. V tem primeru bi lahko znanje o ekologiji AM gliv v hipoksičnih tleh in možnosti njihove aplikacije uporabili v trajnostnem kmetijstvu na tem območju (uporaba inokuluma AM gliv kot biološkega gnojila in za biokontrolo). Izkoriščanje AM gliv ima tako pomemben ekonomski in okoljski pomen. Ekstremna okolja predstavljajo vir organizmov, ki se uporabljajo v biotehnilogiji. Mofete predstavljajo velik potencial za izolacijo na hipoksijo tolerantnih vrst, ki jih lahko uporabimo za aplikacije v industriji, lahko pa so tudi identificirani kot človeški patogeni. Članek Maček et al (2011 AEM 77:47704777) je bil citiran v preglednem članku, (Grahl et al 2012, Eukaryot. Cell 11:560570), ki preučuje človeške glivne patogene. Mofete so pomembne tudi širše, saj nam omogočajo presojo dolgoročnih vplivov povečane koncentracije CO2 na okolje pri sistemih za zbiranje in shranjevanje ogljikovega dioksida (Carbon Capture and Storage - CCS). CCS prestavljajo omilitveni ukrep za zamanjševanje vpliva CO2 v atmosferi na podnebne premembe, znotraj EU in mednarodno. Naši rezultati bodo pomembni za raziskovalce, in zakonodajalce, s potencialnim vplivom na potek raziskav klimatskih sprememb (npr. članeka Maček et al. 2011, AEM in Maček et al. 2005, EEB, sta bila citirana v več raziskavah s področja ocene vplivov sistemov CCS na okolje v reviji International Journal of Greenhouse Gas Control. V času poteka projekta smo vzpostavili intenzivno sodelovanje z mednarodnimi raziskovalnimi skupinami Univerz v Yorku in Essexu, VB ter švicarskim Agroscope, CH. Sodelovanje je podprto z mednarodnima projektoma, Royal Society International Joint Project in Švicarski prispevek. Vzpostavili smo spletno stran www.mycorrhiza-slovenia.com. Javnost bomo redno obveščali o naših rezultatih ter predavanjh, publikacijah in drugih oblikah sodelovanja z javnimi mediji. Mofete predstavljajo karizmatičen ekstremen ekosistem, ki je širši javnosti še precej nepoznan.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno