Projekti / Programi
Razširjenost bakterije Clostridium difficile pri domačih živalih, v mesu in mesnih izdelkih, ter njen zoonotski pomen
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.04.02 |
Biotehnika |
Veterina |
Animalna patologija in epizootiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.03 |
Kmetijske vede in veterina |
Veterina |
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskav so pomemben prispevek k poznavanju prevalence okužb pri perutnini in drobnici, saj so do sedaj podatki o tem zelo skopi.
Prav tako smo razširili znanje o pogostosti različnih toksinotipov pri teh živalskih vrstah, kar prav tako do sedaj ni bilo opisano.
Opravili smo tudi eno najobširnejših ribotipizacij živalskih in humanih sevov in tipizacijo živalskih sevov z metodo PFGE. Rezultati so nam pokazali, da so živali potencialni vir opkužbe za ljudi, obenem pa smo dobili vpogled v poti širjenja okužb znotraj in med različnimi živalskimi vrstami.
Ugotovljena nukleotidna zaporedja sevov, ki smo jih izolirali iz različnih živalskih vrst, bodo omogočila razvoj učinkovitejših metod za ugotavljanje in tipizacijo bakterij vrste C. difficile.
Ugotovili smo, da so meso in jajca v naših razmerah sicer možen vir okužb s C. difficile, a je tveganje nizko.
Opravili smo eno prvih obširnejših testiranj izolatov iz živali na občutljivost proti protimikrobnim sredstvom in njihovo primerjavo s sevi, izoliranimi iz ljudi v istem časovnem intervalu na skupnem geografskem področju. Zaradi širokega nabora protimikrobnih sredstev, saj smo za en sev določili občutljivost za 30 protimikrobnih sredstev, smo dobili dober vpogled na vzorce odpornosti tako glede na izvora seva kot tudi glede na njegov ribotip oziroma toksinotip.
Izboljšali smo postopek dokazovanja C. difficile v vzorcih z nizkim številom bakterij z vpeljavo obogatitve v bujonu pred pomnoževanjem z metodo PCR v realnem času (rtPCR) na aparaturi LightCycler. S tem smo dobili zanesljiv in hiter presejalni test, predvsem za vzorce z nizkim številom C. difficile.
Pomen za razvoj Slovenije
Z ugotovitvijo prevalence bakterije C. difficile pri različnih vrstah domačih živali in njene odvisnosti od starostne skupine živali smo dobili osnovne podatke o razširjenosti bakterije pri živalih v Sloveniji. Genotipizacija izoliranih sevov in primerjava klonalnosti bakterijskih populacij pri ljudeh in živalih pa nam je pokazala možnosti prenosa med živalskimi vrstami in med živalmi in ljudmi. Poleg tega smo ugotovili, da okolje predstavlja pomemben vir klostridijskih spor za živali in ljudi. Rezultati so podlaga za načrt preventivnih ukrepov za omejitev širjenja in izbruhov okužb pri živalih, kar bo vplivalo na ekonomičnost pridelave hrane in oceno dejanskega zoonotskega potenciala okužb z bakterijo C. difficile. Slovenija je tako med prvimi državami, ki imajo zelo dobro raziskan tako živalski kot humani rezervoar (objavljeno v Janezic in sod., 2011, BMC Microbiol).
Spremljanje vzorcev odpornosti in morebitnega širjenja je pomembno, rezultati pa med državami zelo variirajo. Iz obširnih podatkov o občutljivosti živalskih sevov lahko zaključimo, da v Sloveniji zaenkrat še niso problem sevi z odpornostjo proti zdravilom izbora za zdravljenje ljudi, metronidazolu in vankomicinu, smo pa ugotovili več multirezistentnih sevov, ki so pripadala različnim ribotipom. Pri izolatih iz intenzivnih prašičjih rej, kjer se antibiotiki veliko uporabljajo tako v terapevtske kot preventivne namene, smo opazili prevladujoč vzorec rezistence na oksacilin in streptomicin, kar bi bila lahko podlaga za nadaljnje spremljanje teh sevov, povezavo z drugimi odpornimi bakterijami (npr. MRSA) in izdelavo smernic za racionalno uporabo antibiotikov v intenzivnih farmskih rejah.
V projektu razvita metoda, ki je izboljšala diagnostiko vzorcev z nizkim številom bakterij, je hitrejša od obstoječih metod in z njo bomo lahko dobili nove pomembne informacije o prisotnosti C. difficile tudi v hrani in okolju, saj za te vzorce ni standardnega postopka in je tako primerjava rezultatov različnih študij omejena.
V okviru projekta so se izobraževali številni mladi raziskovalci. Tako je bila med drugim izdelana ena doktorska disertacija, nadaljnji dve pa sta v zaključni fazi izdelave.
Člani projektne skupine so v času projekta objavili iz tematike C. difficile 26 znanstvenih člankov, od tega 10 v revijah iz kategorije A1.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
