Projekti / Programi
Vloga osebnosti v razvoju psihosocialnega prilagajanja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
Raziskovalci (9)
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
S preučevanjem razvoja osebnostnih potez v zgodnjem/srednjem otroštvu, njihove vloge v psihosocialnem prilagajanju otrok v vrtcu in ob vstopu v šolo ter v zgodnji učni uspešnosti smo z ugotovitvami analiz normativnega poteka prilagajanja dopolnili temeljna razvojnopsihološka znanja o razvojnih spremembah, saj smo poleg vključitve sprememb v zaznani izraznosti otrokovih osebnostnih potez v niz vzdolžnih napovednih analiz razvojnih izidov upoštevali tudi spremenljivke družinskega okolja, obiskovanja vrtca ter pristop več ocenjevalcev in metod. Med prvimi v svetu smo pokazali, da so razvojne spremembe v socialni kompetentnosti povezane predvsem s spremembami v ekstravertnosti otrok, potek razvoja vedenja ponotranjenja je vzporeden s potekom razvojnih sprememb v nevroticizmu, potek razvoja vedenja pozunanjenja pa s spremembami v potezi nesprejemljivost; značilnosti družinskega okolja in obiskovanje vrtca v manjši meri kot osebnostna nagnjenja otrok prispevajo k razvojnem poteku psihosocialnega prilagajanja. Naše študije transakcij med osebnostjo in okoljem v otroštvu so kot dodatek dosedanjim spoznanjem pokazale tudi diferencialne smeri vplivov med osebnostjo in prilagajanjem. Prispevek k znanosti predstavljajo tudi rezultati napovednih analiz socialnega prilagajanja otrok na vstop v šolo, temeljnih kompetentnosti in spoznavnih sposobnosti ob vstopu v šolo ter zgodnjih učnih dosežkov na podlagi robustnih in specifičnih osebnostnih potez otrok. Z ugotovitvami slednjih (ki smo jih izvedli tudi za mladostnike) smo delno odgovorili na vprašanje, katere izmed specifičnih osebnostnih potez prispevajo k dosledno pomembnim zvezam med robustnimi osebnostnimi potezami osnovnošolcev in njihovo učno uspešnostjo. Na mednarodni ravni je bil še posebej odmeven mediacijski model vpliva individualnih in socialnih dejavnikov na učno uspešnost mladostnikov.
V študijah vloge osebnosti pri specifičnih skupinah mladostnikov v njihovem psihosocialnem prilagajanju smo predstavili izvirne izsledke in osvetlili pomembnost poznavanja osebnosti mladostnikov v specifičnih kontekstih njihovega delovanja, tj. pri (a) sledenju priporočilom za zdravljene med mladostniki z asiptomatsko kronično boleznijo ter (b) trenerskem delu z mladimi perspektivnimi športniki; doprinos te študije k znanosti je nov interakcionistični pristop k preučevanju vloge zaznanih osebnostnih potez mladih športnikov s strani trenerjev znotraj diade mladi športnik-trener, ki se je pokazal kot pomemben dejavnik tveganja za prezgodnji zaključek uspešne športne kariere. Ugotovitve obeh študij imajo tudi praktično vrednost za oblikovanje znanstveno podprtih preventivnih modelov obravnave mladostnikov v specifičnih kontekstih.
V projektu smo (med drugimi) razvili TOPO, ki je dragocen dodatek k naboru psiholoških pripomočkov za merjenje več vidikov psihološkega osamosvajanja. TOPO je namreč edini tovrstni vprašalnik za visoko zanesljivo in veljavno merjenje osamosvajanja na prehodu v odraslost. Pokazali smo tudi dimenzionalno invariantnost merjenja vidikov osamosvajanja med mladimi v srednjeevropskem prostoru. Na podlagi zanimanja mednarodne znanstvene javnosti za njegovo uporabo smo ga v skladu s standardi in normativi prevedli, prilagodili in postavili e-aplikacijo v angleškem, nemškem, francoskem, norveškem, ruskem in hrvaškem jeziku. Kot izviren prispevek k znanosti smo oblikovali model dimenzij osamosvajanja in pokazali na diferencialno vlogo osebnostnih potez v pojasnjevanju poteka psihološkega osamosvajanja in doseganja meril odraslosti med mladimi na prehodu v odraslost.
Pridobili smo tudi nova spoznanja o vlogi osebnostnih potez v odraslosti (posebej v pozni) in sicer o njihovem diferencialnem prispevku k subjektivnem blagostanju na več področjih in rabi učinkovitih strategij upravljanja z življenjem.
Pomen za razvoj Slovenije
Opravljeno raziskovalno delo bo pripomoglo k strokovnemu delu z otroki, mladostniki, mladimi na prehodu v odraslost in starejšimi osebami, zlasti s tistimi s povečanim osebnostnim tveganjem za neugodne razvojne izide (npr. čustvene, vedenjske težave otrok, medosebne težave mladostnikov) in nizke dosežke na pomembnih področjih njihovega življenja (npr. učna uspešnost prezgodnji zaključek športne kariere, odvisnost mladih od izvorne družine, produktivnost in kakovost življenja starejših oseb). Prepoznavanje specifičnih osebnostnih dejavnikov psihosocialnega prilagajanja in učne uspešnosti npr. omogoča strokovnim delavcem v slovenskih vrtcih/šolah diferenciacijo in personalizacijo dela v razredu, kar je povezano z doseganjem boljših učnih rezultatov.
Posebej so pomembni učinki razvoja, validacije, standardizacije psihološkega merskega pripomočka TOPO (in izdelave spletne aplikacije za njegovo administracijo), ki se kažejo v (a) rabi vprašalnika in e-aplikacije v več diplomskih raziskavah na Oddelku za psihologijo (FF, UL) in na Fakulteti za psihologijo dunajske univerze ter v tujih in slovenskih raziskavah, (b) priredbi TOPO v druge jezike, kar je (in bo) zagotovo povečalo ugled in prepoznavnost slovenskih raziskovalcev v mednarodni znanstveni javnosti. Rezultati študij, vključno z oblikovanimi merskimi pripomočki, o trenerjevem vplivu na potek in zaključek športne kariere pri mladih športnikih bodo pripomogli k učinkovitejšem in bolj kakovostnem delu z mladimi perspektivnimi športniki. Trenerji namreč zaradi nepoznavanja razvojno psiholoških značilnosti mladih pogosto oblikujejo negativno motivacijsko klimo, ki vpliva na proces odločanja mladih o nadaljevanju oz. zaključevanju športne kariere.
Ugotovitve projekta imajo poseben pomen za promocijo Slovenije v svetu (predstavitve na mednarodnih konferencah, objave v tujih znanstvenih revijah, vabljena predavanja), razvoj univerzitetnega izobraževanja v Sloveniji (stalno vključevanje znanstvenoraziskovalnih ugotovitev v izobraževalni proces dodiplomskega, magistrskega in doktorskega študija na vseh treh slovenskih javnih univerzah, številna diplomska, magistrska in doktorska dela, ki jih mentoriramo člani), stalnega strokovnega spopolnjevanja in usporabljanja strokovnih delavcev (npr. psihologi, učitelji, vzgojiteljice, športni trenerji, socialni delavci, zdravstveno osebje) ter izobraževanja starejših oseb (univerze za tretje življenjsko obdobje, centri dnevnih aktivnosti za starejše) in strokovnega osebja, ki dela s starostniki (npr. v domovih za starejše občane). Rezultati opravljenih študij tvorijo podlago za znanstveno utemeljeno rabo spoznanj na področju razvojnopsihološke diagnostike, psihološkega svetovanja, zdravstvene, športne in gerontološko psihologije. Tako smo z opravljenim raziskovalnim delom že prispevali k izboljšanju obstoječih psiholoških storitev (npr. v šolskih svetovalnih službah, zdravstvenih ustanovah, športnih organizacijah, študentskih svetovalnicah), oblikovali smernice za preventivno psihološko delo z različno starimi posamezniki in razvili ustrezne psihološke merske pripomočke ter postopke za nadaljnje znanstveno raziskovanje ter psihološko ocenjevanje, ki so prilagojeni slovenskemu socio-kulturnemu kontekstu. Ugotovitve dalje služijo kot izhodišča za učinkovito spodbujanje samostojnosti mladih na prehodu v odraslost, zmanjševanje nestrpnosti do naraščajočega deleža starejših oseb v Sloveniji in zagotavljanje možnosti za udejanjanje psiholoških potencialov tega dela populacije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
