Projekti / Programi
Usklajevanje zasebnega in profesionalnega življenja kot ovira za številčnejšo prisotnost žensk v politiki
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Raziskovalci (9)
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
Prva faza raziskave je z obdelanimi spremenljivkami in opravljenim izborom najbolj relavantnih indikatorjev po štirih sklopih (družina, trg dela, aktivno državljanstvo, vrednote in drugo) pripomogla k metodološkemu razmisleku o relevantnosti posameznih baz podatkov in vsebinski primernosti posameznih spremenljivk. Predvsem pa je naša raziskava v kontekstu sodobnih raziskav o prisotnosti žensk v politiki naredila inovativni premik. Dosedanje raziskave so se v glavnem ukvarjale z vplivom političnih, socialno-ekonomskih in kulturnih dejavnikov na prisotnost žensk v politiki. V glavnem so pri vplivu kulturnih dejavnikov ugotavljale, kakšen vpliv na vstopanje žensk v politiko imajo religija ali, enakost spolov kot vrenota, (Norris in Inglehart, 2002). Drugi pristop, ki proučuje družbenoekonomske dejavnike, pa je ugotavljal kakšen vpliv na politično participacijo žensk ima tip družbe, bruto družbeni dohodek, stopnja urbanizacije, indeks človekovega razvoja (angl. Human Development Index – HDI) in delež žensk na trgu delovne sile (Siaroff, 2000; Tremblay, 2006). Politični dejavniki pa se v glavnem osredotočajo na vprašanja, kakšne pravice imajo ženske in kakšen je vpliv političnega sistema (volilni sistem, stranke in posebne politike). Nekateri se tako ukvarjajo s povezanostjo med letom pridobitve volilne pravice žensk in prisotnostjo žensk v politiki, drugi pa z volilnim sistemom, državnim ustrojem (dvodomen ali enodomen parlament), značilnostmi političnih strank in podobnim. Takšne in podobne raziskave so bile opravljene tudi v slovenskem prostoru. Pričujoča raziskave pa je pripomogla k razvoju raziskovanja na tem področju (in s tem znanosti) v Sloveniji, saj je nadgradila omenjene študije, ki so bile doslej opravljene in so se ukvarjale predvsem z omenjenimi dejavniki, saj je prvič pod drobnogled postavila razmerje javno-zasebno. Hkrati pa je pomemben njen doprinos tudi v evropskem kontekstu. V okviru evropskega raziskovanja žensk v politiki so bile z redkimi izjemami (Kolinsky) spregledane analize, ki bi se posvečale prav dejavnikom, ki vplivajo na razmerje javno-zasebno. V ameriški referenčni literaturi, kjer obstaja daljša tradicija proučevanje spola in političnih ambicij, raziskujejo razloge, zakaj se ženske v manjši meri odločajo kandidirati (Davidson-Schmich, 2006; Fulton, Maestas, Maisel in Stone, 2006). Pri tem ugotavljajo, da je eden od razlogov tudi v tem, da ženske pogosteje kot moški dvomijo o svojih sposobnostih in veščinah (Fox in Lawless, 2004). Ali, da na možnosti politične participacije moških in žensk vplivajo nekatere zasebne prakse, strukturiranje vsakdanjega življenja, vpliv družinskega okolja, delitev dela v družini, skrb za nepreskrbljene otroke, časovni in finančni viri posameznic in posameznikov ter njihova vključenost v prostočasne in prostovoljske dejavnosti. Skratka vse to, kar se skriva pod zasebnim življenjem in različnimi življenjskimi praksami (Burns, Scholzman in Verba, 2001). V pričujoči opravljeni raziskavi so bile navedeni dejavniki postavljeni v samo središče raziskovanja in so zato pomembni tudi za primerjalne analize tudi na evropski ravni.
Pomen za razvoj Slovenije
Ugotovitve pričujočega raziskovalnega projekta nakazujejo, da Slovenija izstopa iz evropskega konteksta po manku zanesljivih (statističnih ali drugih preverljivih) podatkov oziroma odsotnostjo kompleksnih analiz, ki bi lahko služile kot indikatorji enakosti položaja žensk v družbi in še posebej politiki. Tak primer je odsotnost podatkov o volilni udeležbi glede na spol, ali uradnih podatkov o članstvu (delovanju) žensk v političnih strankah. Te podatke bi bilo potrebno začeti zbrati, zato da bi jih lahko analizirali, saj so izjemno pomembni, kot indikatorji enakosti spolov v Sloveniji. Slednja raziskava je prav tako pomembna za razvoj Slovenije saj je s številnimi dogodki, ki so bili izvedeni v njenem okviru (predstavitve na konferencah, okrogle mize, predavanja, delavnice) pripomogla k širjenju vednosti o teh vprašanjih ter posredno tudi k opogumljanju žensk za odločitev za kandidaturo ali širše za sodelovanje v polju političnega. Njeni rezultati so bili predstavljeni Uradu za enake možnosti in oblikovana priporočila, ki lahko morda vplivajo na večje možnosti vstopanja v polje politike in, ki bi lahko pomembno vplivali na preseganje tradicionalnih vzorcev spolno specifične skrbi za družino in dela v zasebni sferi. Predvidevamo, da bodo priporočila spodbudila politične stranke k spremembi nekaterih mehanizmov, ki v stranki delujejo, tako bodo lahko vplivala na rekrutacijo kandidatk za poslanke, mehanizme izbora in na nastanek nekaterih dobrih praks, ki bi ženskam olajšale odločanje za kandidaturo oz. politični angažma. Na ta način se bodo lahko spremenile nekatere spolno-specifične prakse v vsakdanjem življenju moških in žensk, utrjevale politike enakih možnosti ter s tem predvsem omogočali pogoji za vstop v politiko mladih žensk oziroma staršev obeh spolov z majhnimi otroki. Projekt je torej prispeval k ustvarjanju in spodbujanju enakih možnosti preko večplastnega ozaveščanja, kakor tudi preko informiranja širše javnosti, preko tiskanih objav in razprav na družabnih omrežjih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
