Projekti / Programi
Medgeneracijska solidarnost v Sloveniji
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Raziskovalci (11)
Organizacije (3)
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni projekt prinaša pomembne znanstvene novosti, saj je pri nas še vedno malo (družboslovnih) raziskav, ki bi se ukvarjale s tematiko starejših, staranja, predvsem pa ni raziskav na temo medgeneracijske solidarnosti. Raziskava zajema vsa tri relevantna področja medgeneracisjke solidarnosti, tj. makro, mezo in mikro nivo ter s tem na kompleksen in hkrati celovit način pristopa k tematiki medgeneracisjke solidarnosti.
Pri opazovanju medgeneracijske solidarnosti znotraj omrežij socialne opore je bil postavljen nov teoretsko konceptualni in metodološki okvir za raziskovanje te teme (Hlebec, Mrzel in Šircelj, 2010). Omenjeni pristop predstavlja most med klasičnim raziskovanjem medgeneracijske solidarnosti na osnovi diad med starši in odraslimi otroci (Bengston in Roberts, 1991; raziskava SHARE) in analizo omrežij ter omogoča opazovanje medgeneracijske solidarnosti v celotnem omrežju socialne opore. Na osnovi recenzijskega postopka v mednarodnem projektu, ki ga je financirala fundacija ERSTE, je bil pristop tudi mednarodno sprejet in predstavljen na vabljenem predavanju 6th World Ageing & Generations Congress v St. Gallenu (Hlebec in Filipovič Hrast 2010).
Z analizami medgeneracijske solidarnosti prinaša nova spoznanja na tem področju, kjer v Sloveniji takšnih analiz še ni bilo opravljeni. Hkrati pa je projekt po metodi in spoznanjih relevanten tudi širše, saj ugotavljamo pomembne povezave med različnimi dimenzijami medgeneracisjke solidarnosti.
Nadalje z metodološkim pristopom Grounded Theory ugotavljamo izreden pomen raziskovanja »od spodaj«, s katerim lahko natančnejše predstavimo težave starejših ljudi v vsakdanjem življenju in na ta način dopolnimo pomanjkljivo raziskano področje pri nas. Raziskovalni projekt tako omogoča povezovanje med parcialnimi pogledi na demografske spremembe in odzive tako družbe, kot skupnosti in posameznikov nanje.
Analiza obstoječih raziskav o učinkih medgeneracijskih programov v skupnosti kaže, da prevladuje proučevanje spreminjanja stališč in stereotipov, v naši raziskavi pa smo zato pozornost usmerili bolj na merjenje sprememb v skupnosti, povezanih z možnostjo vpeljevanja medgeneracijskih izobraževalnih programov, ki bi hkrati vplivali tudi na kolektivne cilje (npr. občutek povezanosti in solidarnosti, zmanjšanje odtujenosti in osamljenosti starejših v soseski). Ker so razprave o konceptu medgeneracijskega in skupnostnega izobraževanja pri nas šibke in redke, predstavljajo naši raziskovalni rezultati prispevek k znanstvenim obravnavam in razvoju tudi na tem področju. Na teoretski ravni raziskovanje prispeva k novemu znanju o potrebah in možnostih za medgeneracijsko izobraževanje in učenje, še zlasti starejših ljudi v kontekstu aktivnega staranja v skupnosti. Rezultati raziskave so neposredno relevantni za razvoj študijskih disciplin na dodiplomskih in podiplomskih programih pedagogike in andragogike, prav tako tudi za programe nadaljnjega usposabljanja in izobraževanja učiteljev.
Pomen za razvoj Slovenije
Demografske spremembe terjajo povečanje znanstvene pozornosti za pri nas še vedno skromno raziskano področje medgeneracijske solidarnosti. V tem smislu raziskovalni projekt prinaša nujno potrebne ugotovitve za razvoj Slovenije v prihodnje. Raziskava zajema vsa tri relevantna področja medgeneracijske solidarnosti, tj. makro, mezo in mikro nivo ter s tem na kompleksen in hkrati celovit način pristopa k tematiki medgeneracisjke solidarnosti. S tem omogoča povezovanje med parcialnimi pogledi na demografske spremembe in odzive tako družbe, kot skupnosti in posameznikov nanje.
Analiza makro nivoja v prvem letu je pokazala na prednosti in pomanjkljivosti politik, ki naslavljajo staranje v Sloveniji, ter hkrati poudarila pomembnost obravnavanja dvosmernosti tokov medgeneracijske solidarnosti. Na teoretični ravni je raziskovanje prispevalo k razvoju študijskih disciplin na dodiplomskih in podiplomskih programih, prav tako tudi za programe nadaljnjega usposabljanja in izobraževanja učiteljev (ki se je izvajalo v okviru nacionalnega projekta Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v letih 2008, 2009, 2010 in 2011 na področju socialnih in državljanskih kompetenc).
Poleg tega razprava o določenih vidikih ranljivosti starejših (izključenost starejših, delo s starejšimi) zapolnjuje vrzel v raziskovanju marginaliziranih skupin in prispeva k večji vidnosti in družbeni priznanosti eksistencialno pomembnega dela v vsakdanjem življenju. Na osnovi integralnega teoretskega pristopa in kvalitativne analize razkriva kompleksnost dejavnikov, ki v večkratno razslojenih konkretnih okoljih (tudi) v slovenski družbi stigmatizirajo »umazano« delo in izvajalce – večinoma ženske.
V času zaostrenih gospodarskih razmer in zaradi staranja prebivalstva postaja grožnja medgeneracijskih sporov tudi za Slovenijo vse realnejša. Rezultati naše raziskave kažejo, da lahko razvijanje in implementacija medgeneracijskih izobraževalnih programov v skupnosti vpliva na zmanjševanje medgeneracijske nestrpnosti in egoizma posameznih generacij. Ta vrsta izobraževanja, ki ima tudi pomembno družbeno funkcijo, je usmerjena v skupno delovanje za razvoj in boljšo kakovost življenja v skupnosti. Gre za socialno učenje pri reševanju individualnih in kolektivnih problemov in povečevanje socialne odgovornosti mlajših in starejših v sodobnih pogojih življenja. Analiza kvalitativnih podatkov kaže, da se bo v Sloveniji potrebno načrtno lotiti priprave medgeneracijskih izobraževalnih programov in poskrbeti za določeno mero zunanje spodbude, ki vključuje izobraževanje pobudnikov medgeneracijskega sodelovanja v skupnosti, motiviranje različnih generacije in starostnih skupin za vključevanje v izobraževanje, zagotavljanje prostorov za medgeneracijsko sodelovanje, ipd.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si