Projekti / Programi
DOVOLJ CELOVIT MODEL MERJENJA DOBREGA POčUTJA ZAPOSLENIH V TRANZICIJSKIH ORGANIZACIJAH S PRIMERJAVO INOVATIVNIH IN MANJ INOVATIVNIH
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.02 |
Družboslovje |
Ekonomija |
Poslovne vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
Raziskovalci (6)
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
Dobro počutje (DP) zaposlenih temelji na upravljanju človeških virov in družbeni odgovornosti organizacije, ki lahko bogati sposobnost podjetij v tranzicijskih družbah. To ima multiplikativni vpliv podjetij na druge organizacije, kar bi npr. Slovenijo lahko vodilo v inovativno družbo, ki sodelavcev ne obravnava kot nebodigatreba, ampak kot celovite ljudi in koristne time.
Ustvarjalnost in inovativnost s temeljem na DP sodelavcev lahko prispeva, da bi organizacije lahko dovolj pospešeno izšle iz krize z bistveno manj hudih posledic kot sicer. DP zaposlenih, ki temelji na ustvarjalnosti namesto na lenobi, spada med osrednje spregledane pogoje inovacij in zahteva inovacijo navad in zato menedžmentskega stila, da bi nastalo in postalo dejavnik inovativnega poslovanja in inovativne družbe kot poti iz krize.
Raziskovalno delo je osnova za merjenje DP, inovativnosti in družbene odgovornosti. Vse to pa so pogoji, da bi se lastniki, menedžerji in sodelavci takega inoviranja lotili, saj je človeška navada, da se največ ukvarjamo s tistim, kar nam z merili daje spodbudo kot slika uspešnosti. Omenjeno delo nudi zametke za snovanje poti iz slepe ulice, v kateri je sedaj gospodarstvo, ker se je model neo-liberalne ekonomije iztrošil, saj se njegova predpostavka, da deluje svobodni trg za vse enako, ne uresničuje, ampak se z omejeno konkurenco uveljavljajo monopoli in s tem fevdalni kapitalizem, ki onemogoča DP. To znižuje ustvarjalnost sodelavcev, družbeno odgovornost in zato uspešnost, obenem pa povzroča terorizem, potrebe po zdravljenju ljudi in narave ipd. Potrebni so ukrepi za več celovitosti, vključno z osebno zadostno in potrebno celovitostjo ljudi, ki podpirata DP zaposlenih in družbena odgovornost vplivnih kot poštenost namesto zlorabe v odnosu do zaposlenih, poslovnih in drugih partnerjev, širše družbe in okolja kot naravnih pogojev za obstoj človeštva.
Po treh letih raziskovanja je jasno, da družbena odgovornost, pojmovana skladno z ISO 26000, zahteva upoštevanje celovitosti in soodvisnosti na vseh sedmih osrednjih tematikah. Dokazali smo, da pozitivno DP zaposlenih podpira uspešnost organizacij, a je stežka , če sploh, dosegljivo brez prevlade etike soodvisnosti namesto odvisnosti in/ali neodvisnosti.
Ta rezultat raziskovalnega projekta bo bistveno obogatil sposobnost podjetij v vseh, ne samo v tranzicijskih družbah, da čim bolj pospešeno postanejo ne zgolj inovativna, temveč predvsem in za ta namen družbeno odgovorna podjetja, ki svoj uspeh gradijo na ustvarjalnosti kot podlagi za DP sodelavcev. Ta lastnost se bo potem po multiplikativnem učinku vpliva podjetij na druge organizacije lahko razširila, tako da bi npr. v Sloveniji nastala inovativna družba dovolj pospešeno, da bo izšla iz sedanje krize z bistveno manj hudimi posledicami kot sicer. Merjenje in merilno spoznana stanja in trendi so pač podlaga za smiselno ukrepanje. To sedaj le izjemoma povezuje poslovne in širše ekonomske uspehe z ustvarjalnostjo širših krogov sodelavcev, še manj pa z njihovim dobrim počutjem, ki je med bistvenimi pogoji, da se njihova naravna in priučena ustvarjalnost uporabita v korist 'njihovega' podjetja in širše skupnosti, ne le za oteževanje delovanja organizacij v korist njih samih v prostem času.
Projekt zaznamuje tudi pomemben metodološki znanstveni prispevek, kar je razviti nov instrument za merjenje družbene odgovornosti, inovativnosti in uspešnosti organizacij ter DP zaposlenih. Prostor obstaja tudi za nadaljnje raziskave, npr. o:
• oblikovanju nacionalnega indeksa psihičnega DP posameznikov kot zaposlenih,
• povezovanju ekonomskih, psiholoških, socioloških, antropoloških in podobnih meril za zagotovitev celovitosti meril uspeha, ki zdaj dojemajo zaposlenega bolj kot orodje za dobiček kot obratno, itd.
Metodološki prispevek je tudi razviti merski instrument za zaposlene, kjer smo originalno razvilili merski instrument za zadostno in potrebno osebno celovitost zaposlenih.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenske razmere so podobne mednarodnim; dosežki, pomembni za znanost, so pomembni za Slovenijo. Iščemo pot iz krize, a ne z neizvedljivimi pogostimi pričakovanji, da bi dosegli to s sredstvi in miselnostjo, ki so krizo povzročili. Niti vlada niti delodajalci niti sindikati ne objavljajo ničesar, kar bi kazalo, da iščejo pot iz krize v dobrem počutju zaposlenih (DPZ), zasnovanem na ustvarjalnosti, kot delamo mi.
Rezultati projekta krepijo sposobnost podjetij v tranzicijskih družbah doseči inovativnost, družbeno odgovornost (DO) in poslovno uspešnost. To bi Sloveniji dalo izhod iz krize. Zato naj management meri tudi stopnjo DPZ, da bi z ukrepi upravljanja človeških virov in etiko DO dvigal DPZ, ki temelji na ustvarjalnosti namesto na lenobi. To spada med osrednje spregledane pogoje inovacij; zahteva inovacijo navad in zato stila menedžmenta, da bi DPZ bilo dejavnik inovativnega poslovanja in inovativne družbe kot poti iz krize. To odpira pot iz slepe ulice, saj se je model neo-liberalne ekonomije iztrošil, ker z omejeno konkurenco uveljavlja monopole in takofevdalni kapitalizem. Le-ta onemogoča DPZ. To znižuje ustvarjalnost sodelavcev, DO in zato uspešnost, obenem povzroča stavke, terorizem, trpinčenje, potrebe po zdravljenju ipd., kar veliko stane.
Slepa ulica ima svoj skupni imenovalec v enostranskosti, ki je niti trg niti država sama brez osebnih dejanj in lastnosti vplivnih ljudi doslej nista zmogla premagati, zato so potrebni dodatni ukrepi za več celovitosti, vključno z osebno zadostno in potrebno celovitostjo ljudi. Podpirata jo DPZ in upravljanja človeških virov, ki temelji na DO, t.j. poštenost namesto zlorabe v odnosu do zaposlenih, poslovnih in drugih partnerjev, širše družbe in okolja kot naravnih pogojev za obstoj človeštva.
DPZ je med bistvenimi dejavniki prehoda k novi, učinkovitejši in uspešnejšemu družbenemu redu. A najprej moramo znati DPZ opredeliti in meriti, česar znani viri ne nudijo v dostopni literaturi.
Država lahko uporabo modela pospeši kot velik kupec za ves javni sektor, t.j. vsaj 40% BDP. V dobavnih pogojih zanj naj predpiše, da kupi samo od tistih, ki so prvi po inovativnosti, DO in poslovni odličnosti, kar zahtevajo od svojih sodelavcev in poslovnih partnerjev, oni pa od svojih dobaviteljev.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
