Projekti / Programi
Medijska potrošnja, razred in kulturna stratifikacija
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.03 |
Družboslovje |
Politične vede |
Komunikologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.08 |
Družbene vede |
Mediji in komunikacije |
Raziskovalci (10)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Dve ločeni raziskovalni tradiciji – študije stratifikacije v okviru dominantnih družbenih ved in študije kulturne potrošnje in življenjskih stilov v okviru sociologije kulture, medijskih študij in kulturnih študij – so bile dolgo časa v celoti ločene. Stratifikacijske študije so ignorirale kulturni obrat znotraj družbenih ved in kulturna refrakcija koncepta razreda je ostala v celoti zapostavljena ali zavrnjena. Tradicionalno so poudarjale poklic kot ključno os neenakosti, kar je privedlo do marginalizacije drugih vidikov neenakosti (kot npr. spol, etnična pripadnost, starost) in prispevalo k slepoti teh študij za globoke družbene spremembe v visokem kapitalizmu, ki so privedle do kulturnega obrata. Posledično je to tako v mednarodnem merilu kot v Sloveniji vodilo do marginalizacije stratifikacijskega raziskovanja in do ukvarjanja z sofisticiranimi statističnimi metodologijami brez teoretskega ukvarjanja z družbeno transformacijo v sodobnih družbah. Na področju sociologije kulture ter kulturnih in medijskih študij pa je pomankanje sociološke imaginacije in zapostavljanje tradicije v proučevanju razreda v najslabših primerih vodilo do ti. 'dekorativne' sociologije. Oba pristopa sta v tem projektu soočena, tako na področju teoretske obravnave kot v oblikovanju empirične operacionalizacije družbene neenakosti in povezanosti 'objektivnih' in kulturnih vidikov neenakosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Vsaka razprava o razredno razdeljeni (slovenski) družbi mora danes ob neenaki distribuciji ekonomskega kapitala vključevati tudi neenako distribucijo kulturnega kapitala ali »simbolnega bogastva«. Še posebej v času ekonomske krize ter problematičnih reprezentacij krize in družbenih razlik v naših medijih je zavajajoče, če vprašanje neenakosti zreduciramo na ekonomsko neenakost. Dostop do informacij, simbolov in znakov je postal pomemben vidik življenjskih priložnosti. Epohalne tehnološke spremembe, globalizacija in novi mediji zahtevajo odgovore na vprašanje o digitalnem razkoraku v družbi in o vlogi tehnološko komunikativne kompetence v formiranju družbenih razredov, ki jih je predstavil ta projekt. Analizirali smo domnevno nastajanje servisnega proletariata v družbenem strukturiranju in preverili teze o individualizaciji družbenih razlik ter 'deklasifikaciji' kulturne potrošnje. Slovenija je po statističnih podatkih dohodkovno najbolj egalitarna družba v Evropi. Čeprav je v Sloveniji zaradi zgodovinskih razlogov klasifikacija med razredi šibkaa in je malo ritualne diferenciacije med statusnimi skupinami, pa ugotavljamo obstoj relativno izrazitih simbolnih distinkcij, ki podpirajo v evropskem kontekstu majhne ekonomske distinkcije. Razlike v vrednotah in političnih stališč so ob razlikah v estetskem okusu, praksah in kompetencah ena ključnih distinkcij, ki kaže na to, da sta liberalnost in toleranca sestavni del kulturnega kapitala višjega srednjega razreda.
Praktična uporabnost projekta se nanaša na a) ugotavljanje razmerja med kulturnimi in poklicno razrednimi distinkcijam in b) na oblikovanje univerzalnih in nacionalno specifičnih indikatorjev razredne strukture družbe, ki jih bo mogoče aplicirati na specifične probleme demokracije in demokratične kulture in odločanje na področju nacionalnih politik, predvsem na področju: medijske politike in politike novih medijev, kulturne politike, socialne politike, izobraževalne politike. V tem smislu ima projekt pomen za kulturni razvoj Slovenije in za kvaliteto življenja čim širših skupin prebivalstva.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
