Projekti / Programi
Vpliv lastništva in participacije zaposlenih v kapitalu, dobičku ter v upravljanju podjetij na ekonomske rezultate podjetij v državah bivše Jugoslavije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.01 |
Družboslovje |
Ekonomija |
Ekonomske vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.02 |
Družbene vede |
Ekonomija in poslovne vede |
Raziskovalci (7)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Območje Zahodnega Balkana sodi med periferna gospodarstva. V obdobju po II. svetovni vojni ga je zaznamovala nekdanja Jugoslavija, ki jo je literatura spoznala po kooperativni obliki njenih podjetij. Pojem samoupravnega podjetja in negativne cenovne elastičnosti ponudbe sta v svetovnem okviru sprožila pomembno razpravo o učinkovitosti samoupravnega podjetja in samoupravnega gospodarstva. Zaradi težav pri razpadanju Jugoslavije, novonastale države precej časa niso bile v ospredju zanimanja tranzicijske literature. Izjema je bila Slovenija, ki je vse do globalne krize nastopala kot primer uspešne preobrazbe v tržno gospodarstvo. Njen kolaps ob nastanku globalne ekonomske krize jo danes zopet postavlja ob bok drugim državam na področju nekdanje Jugoslavije.
Upoštevaje obsežno bazo podatkov o delovanju podjetij, ki smo jih pridobili iz primarnih in sekundarnih virov, projekt predstavlja regijo v obdobju lastninske transformacije in liberalizacije z zamudo. To je obdobje, ki ga na eni strani zaznamuje povečana likvidnost v vseh proučevanih državah (capital surge) pred pojavom krize, na drugi strani pa zmanjšanje globalnega povpraševanje ter likvidnosti (sudden stop) v pokriznem obdobju. Z uporabo metod ekonomske analize projekt na sistematičen način obravnava reakcije podjetij na zunanje šoke ter omogoča primerjavo z drugimi regijami. V tem smislu je prispevek projekta za razvoj znanosti velik.
Projekt je pomemben tudi zaradi oblikovanja kroga raziskovalcev, ki smo ga zgradili v času njegovega trajanja. V vsaki proučevani državi smo k sodelovanju povabili kakovostne raziskovalce. To velja tudi za pisanje posameznih prispevkov in objave v različnih virih (knjige, monografije, članki). Temu ustrezno smo organizirali več delavnic, na katerih smo izdelali plane dela in predstavljali vmesne rezultate projekta. Prav tako smo izmenoma sodelovali na konferencah, ki so bile organizirane v lokalnih okoljih, kjer smo rezultate raziskovanja predstavili širši javnosti. V več primerih so naša spoznanja dosegla tudi političnoekonomske odločevalce v posameznih državah.
Projekt je pomemben tudi za to, ker smo v vsaki od sodelujočih držav vanj vključili tudi vrsto mlajših sodelavcev, kar je dobro tako za posamezno državo kot tudi širše, saj smo s tem za znanstveno delo zainteresirali nove posameznike in zagotovili kontinuiteto v raziskovalnem delu.
Pomen za razvoj Slovenije
Projekt je za Slovenijo pomemben iz več razlogov. (1) Države nekdanje Jugoslavije in Albanija spadajo v geografsko regijo Zahodnega Balkana, kamor sodi tudi Slovenija. Zato je poznavanje delovanja njihovih gospodarstev z vidika Slovenije zelo pomembno. Nekatere države so že pridružene članice EU oz. bodo v kratkem postale članice (Hrvaške), druge so, oz. bodo, pričele s pogovori o pridružitvi EU. (2) Gre za majhne, odprte države, ki morajo (bodo morale) svoj razvoj graditi na izvozni usmerjenosti. Zato so glede na bližino trgov pomemben gospodarski partner Slovenije. (3) Slovenska podjetja so tradicionalno prisotna na trgih držav nekdanje Jugoslavije in Albanije. Spoznanja, kako podjetja v teh državah delujejo, predstavljajo za slovenska podjetja značilno konkurenčno prednost. (4) Kot članica EU ima Slovenija določene naloge, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov (Stabilizacijski pakt). Sodelovanje na znanstveno-raziskovalnem področju je ena od teh nalog. V okviru projekta smo zgradili mrežo raziskovalcev, ki jo sestavljajo raziskovalci iz vseh proučevanih držav. Njeno bistvo je v enakopravnosti raziskovalcev, ki je ključ ustvarjalnega delovanja. Sodelovanje se ohranja, četudi je projekt v formalnem smislu končan. Sodelovanje poteka v okviru Inštituta za Jugovzhodno Evropo (IJVE), ki spada med najbolj aktivne inštitute na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. (5) Raziskovalne rezultate smo predstavljali na vsakoletni Poslovni konferenci Portorož (PKP), ki jo organizirata Ekonomska fakulteta v Ljubljani in Časnik Finance. PKP se udeleži med 500 do 1000 poslovnežev, politikov in znanstvenikov, tako je diseminacija rezultatov usmerjenja k najpomembnejšim javnostim. Rezultati so bili predstavljeni tudi v knjigi, ki izide ob konferenci oz. s predstavitvami na posameznih sekcijah na konferenci. (6) Raziskovalci iz Slovenije redno sodelujemo na konferencah, ki jih organizirajo naši partnerji iz držav nekdanje Jugoslavije (tradicionalna konferenca Ekonomske fakultete v Splitu, ki je letos že desetič; tradicionalna konference Ekonomske fakultete v Beogradu; tradicionalna letna konferenca Ekonomske fakultete v Banja Luki in tradicionalna konferenca v Podgorici, tradicionalna konferenca v Nišu). V letu 2012 je Ekonomska fakulteta v Ljubljani na račun dobrega sodelovanja pridobila posebno priznanje Ekonomske fakultete v Beogradu. (7) S sodelovanjem v projektu smo člani projektne skupine pridobili obsežno gradivo, ki ga je mogoče uporabiti pri pisanju člankov in drugih publikacij. S tem smo pridobili »generični« material, ki omogoča sodelovanje med različnimi posamezniki na interesni osnovi in ki pravzaprav predstavlja okno v svet za povezovanje z drugimi zainteresiranimi raziskovalci v svetu (na primer, Jan Svejnar s Columbia University, ZDA) oziroma z drugimi raziskovalci v Sloveniji (na primer, Veljko Bole z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete). (8) Raziskovalne rezultate prenašamo v pedagoški proces na različnih ravneh. Na razpolago so študentom dodiplomskega študija, v katerem sodelujejo vsi raziskovalci. Študenti podiplomskega študija imajo dostop do tega znanja v knjižnični obliki oziroma v neposrednem izvajanju pedagoškega procesa v različnih oblikah podiplomskega izobraževanja. Posebej je treba poudariti sodelovanje s študenti rednega magistrskega programa Poslovodenja in organizacije (IMB). Na koncu je treba omeniti doktorske študente (Trobec, Farčnik, Voje, Lalović, Drenkovska), ki sodelujejo v programski skupini in so del svoje raziskovalne dejavnosti izvajali v okviru projekta. Prav tako so bili v raziskavo vključeni doktorski študenti iz partnerskih ustanov iz držav, ki sodelujejo v projektu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
