Projekti / Programi
Sociokulturno okolje kot kontekst razvoja otroškega govora in zgodnje pismenosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
Raziskovalci (6)
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati projekta prispevajo k razvoju znanosti predvsem z dveh vidikov, in sicer z vidika oblikovanja novih pripomočkov in postopkov za ocenjevanje ekonomskih, socialnih in kulturnih dejavnikov otrokovega družinskega okolja ter z vidika analize poti vplivanja različnih dejavnikov sociokulturnega okolja na otrokov govor v obdobju malčka in zgodnjega otroštva. Dobljene ugotovitve so še toliko pomembnejše, ker smo vse podatke zbrali neposredno v družinskem okolju otrok, pri tem pa smo bili pozorni na to, da podatke pridobivamo na čim bolj objektiven način, kar pomeni bodisi v polstrukturiranem pogovoru s starši ali pa z neposrednim opazovanjem vedenja in govora staršev in otrok med vsakodnevnimi dejavnostmi v družini. Neposredno zbiranje podatkov nam je omogočilo smo presegli pomanjkljivosti pripomočkov, s katerimi avtorji najpogosteje preko samoocen staršev ocenjujejo pogostnost različnih dejavnosti za spodbujanje otrokovega govora v družinskem okolju. Omenjeni pristop k zbiranju podatkov nam je omogočil, da smo se v veliki meri izognili posredovanju socialno zaželenih odgovorov staršev, hkrati pa imajo tako pridobljeni podatki tudi visoko ekološko veljavnost. Raziskava kljub razmeroma majhnemu vzorcu družin z vidika ocenjenih spremenljivk predstavlja razmeroma obsežno družinsko študijo, ki vključuje veliko število podatkov o različnih vidikih otrokovega družinskega okolja tako na nivoju ESKS družine, kot tudi sposobnosti in ravnanja staršev z otrokom ter starševega govora in igre z otrokom. Večina korelacijskih študij, v katerih so tuji raziskovalci preučevali povezanosti med socialnimi in ekonomskimi dejavniki družine ter dejavniki družinske pismenosti z otrokovim razvojem, se pogosto osredotoča zgolj na posamezne vidike okolja, v katerem otrok živi, mi pa smo v projektu želeli z meddisciplinarnim pristopom (z razvojnopsihološkega, sociološkega in jezikoslovnega vidika) preučiti čim bolj celostni kontekst dejavnikov otrokovega govornega razvoja. S pomočjo strukturnega mediacijskega modela poti vplivanja različnih dejavnikov otrokovega družinskega okolja na otrokov govor smo natančneje osvetlili in pojasnili v več študijah potrjene pomembne povezanosti med dejavniki otrokovega družinskega okolja in govorno kompetentnostjo. Ugotovili smo, na kakšne načine ugodni dejavniki družine vplivajo na govor malčkov in otrok.
Pomen za razvoj Slovenije
Predstavljena družinska študija je prva tovrstna v slovenskem prostoru. Na podlagi podatkov, ki so bili v takem obsegu prvič zbrani v družinskem okolju otrok, smo identificirali tiste varovalne dejavnike družinskega (npr. ugodni ESKS, višja bralna pismenost staršev, starševo poznavanje dojenčkovega razvoja, zapletenost in celovitost govora staršev, dejavnosti skupnega branja in spodbujanja govora v družini in izven nje, starševo spodbujanje otrokove simbolne igre) in širšega socialnega (dolžina otrokove vključenosti v vrtec) okolja, ki so pomembni za razvoj malčkovega in otrokovega govora med 1. in 6. letom starosti. Obdobje malčka in zgodnjega otroštva predstavlja kritično obdobje za razvoj govora, ko sta pravočasna in strokovna intervencija in kompenzacija morebitnih zaostankov v razvoju še možni in uspešni. Identifikacija ugodnih dejavnikov družine in vrtca v našem projektu je lahko za strokovne delavce v različnih organizacijah (npr. v vrtcu, šoli, na svetovalnem centru) strokovna podlaga pri odločanju v zvezi z načrtovanjem preventivnega in intervencijskega dela z malčki in otroki ter tudi njihovimi starši. Dobljeni rezultati namreč kažejo na pomen poučevanja staršev o načinih spodbujanja otrokovega govornega razvoja v obdobju malčka in zgodnjega otroštva. Poleg tega ugotovitve o pomembni povezanosti celovitosti in zapletenosti govora staršev v sporazumevanju z otrokom ter bralne pismenosti staršev z otrokovim govorom kažejo na velik pomen posameznikovega govora in pismenosti kot kulturnega kapitala, ki se tudi preko vključevanja staršev in otrok v različne dejavnosti v družini »prenaša« iz generacije staršev na generacijo njihovih otrok. Te ugotovitve kažejo na velik pomen spodbujanja govorne kompetentnosti in bralne pismenosti na ravni celotnega izobraževalnega sistema, saj te omogočajo avtonomno vstopanje v različne socialne kontekste, družbene in poklicne dejavnosti ter družbo znanja. Hkrati pa so za načrtovanje spodbujanja ravni govorne kompetentnosti in pismenosti na ravni državnih politik pomembne tudi ugotovitve o tem, da je poleg dejavnikov družine tudi vrtec tisti, ki je kot dejavnik širšega socialnega konteksta pomembna spodbuda otrokovemu govoru med 1. in 6. letom starosti. Dolžina otrokove vključenosti v vrtec je namreč, poleg otrokove starosti in dejavnikov družinskega okolja, pomembno napovedovala govorno kompetentnost malčkov in otrok.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
