Projekti / Programi
Analiza elementarnih gibalnih vzorcev in adaptacija skeletni mišičnega sistema na nekatere dejavnike sodobnega življenskega sloga otrok med 4. in 7. letom starosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.10.01 |
Družboslovje |
Šport |
Kineziologija - pedagoški vidik (športna vzgoja, trening, motorično učenje) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
Raziskovalci (9)
Organizacije (3)
Pomen za razvoj znanosti
V okviru projekta zbrani podatki in iz njih izhajajoči rezultati so edinstveni v svetovnem merilu. Proučevanje gibalnih spretnosti 4-letnih otrok je bilo v preteklosti namreč omejeno pretežno na uporabo motoričnih testov. V okviru naše raziskave pa smo uporabili analitične pristope vključujoč merilno-diagnostična orodja kinematike, elektromiografije, dinamometrije, itd. s pomočjo katerih smo zbrali pomembne informacije, ki nam omogočajo vpogled v mehanizme gibalnega obnašanja, medsebojna sovplivanja različnih dimenzij otrokovega bio-psiho-socialnega statusa.
Raziskava bo prispevala kakovosti življenja s ciljem trajnostnega razvoja posameznika in družbe s povečanjem osnovnih gibalnih kompetenc in izboljšanjem predispozicij ter s tem posredno odpravljanjem številnih, že zgodaj nakazanih deformacij skeletno-mišičnega sistema. Pridobljena znanja bodo pomembno doprinesla k razumevanju procesov regulacije in razvoja EGV ter s ponujenimi kriteriji in modeli omogočila:
- sledenje skladnosti razvoja in usvajanja gibalnih kompetenc (odstopanja, deformacije, …). V ta namen smo oblikovali jasen in enostaven merilni protokol, ki neposrednim uporabnikom omogoča hitro preverjanje ravni skladnosti spremljanih EGV ter morebitna odstopanja;
- optimizacijo vadbe in treninga ter rehabilitacije (motorično gibalno učenje, …). Nabor zbranih podatkov bo uporabljen za referenčno bazo za določanje populacijskih lastnosti (tip distribucije in variabilnost) obravnavanih EGV kakor tudi za oceno učinkovitosti modelnih algoritmov za avtomatično prepoznavanje EGV.
- proučevanje EGV skozi prizmo ugotavljanja odnosnosti z življenjskim slogom družine, ki postavlja temelje za razvoj telesnega in gibalnega kapitala otrok.
- Izhajajoč iz pridobljenih podatkov in oblikovanega modela skladnosti realizacije spremljanih EGV v realni situaciji, bomo lahko v bodoče omogočili preslikavo modela in simulacije EGV v specifičnih situacijah in okoljih ter na ta način razvoj in optimizacijo sodobnih modelov robotike.
Pomen za razvoj Slovenije
Pravilen razvoj EGV je nujno potreben za zdrav in varen vseživljenjski telesni in gibalni razvoj ter s tem gibalno učinkovitost. Brez ustreznih gibalnih kompetenc hoje, teka, odriva, ravnotežja, meta bodo dijakom in študentom omejeni gibalni izzivi okolja. Še več, rezultati raziskav poudarjajo, da je gibalna samopodoba in zaupanje v gibalne sposobnosti vseživljenjski proces, ki nima posledic le v gibalnih navadah in vzorcih temveč na celotnem izobraževalnem področju človeka. Zatorej je znotraj obstoječih programov spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otroka nujno potrebno ponovno preveriti pojavnost EGV in ovrednotiti njihovo skladnost. V Sloveniji tovrstno spremljanje še ni bilo izvedeno, čeprav se je v literaturi omenjal in poudarjal njegov pomen (Videmšek in Pišot, 2008; Pistotnik, Pinter in Pori, 2002).
Podatki, zbrani v okviru naše raziskave nam omogočajo podroben vpogled v gibalno strukturo in mehanizme v ozadju le-te. Glede na velikost vzorca in način vzorčenja, bomo rezultati našega raziskovalnega dela nudili možnosti sklepanja o značilnostih celotne slovenske populacije otrok obravnavane starosti.
Posredne raziskave pomena EGV v Sloveniji navajajo, da so padci večinoma posledica izvajanja elementarnih gibalnih vzorcev (hoje, teka, plazenja, plezanje in skakanja). O tem opozarja Poročilo o poškodbah otrok in mladoletnikov v Sloveniji, Inštituta za varovanje zdravja (2007) za obdobje 2000-2005. Iz njega lahko razberemo, da so padci četrti najpogostejši vzrok umrljivosti in glavni vzrok za hospitalizacijo in pregled v urgentnih ambulantah. Za Slovenijo velja tudi, da so padci vzrok za več kot polovico (53%) hospitalizacij predšolskih otrok zaradi poškodb, kar na letni ravni znaša povprečno 735 hospitaliziranih slovenskih otrok. Med poškodbami prevladujejo poškodbe glave (70%), komolca in podlakti (9%) ter rame in nadlakti (7%). Stopnja hospitalizacije zaradi padcev s starostjo otrok narašča, pri čemer so dečki pogosteje zdravljeni v bolnišnici kot deklice. Več kot polovica poškodb nastane doma. Padci z igral naraščajo s starostjo otrok in sicer dosegajo pri starejših predšolskih otrocih kar 5% vseh poškodb padcev.
Navedena dejstva nedvomno dopuščajo predpostavko, da je poleg zunanjih dejavnikov, vpliv nezadovoljivega usvajanja elementarnih gibalnih vzorcev in nepravilnega telesnega razvoja ter nezadostnih gibalnih kompetenc ključen pri pojavnosti poškodb padca. Verjamemo, da naši raziskovalni rezultati dajejo pomemben doprinos k razumevanju razvoja elementarnih gibalnih vzorcev pri slovenskih otrocih. Dodatno omogočajo prepoznavanje šibkih točk v tem razvoju in oblikovanje priporočil za izboljšanje stanja. Zainteresirana javnost, ki bo lahko ugotovitve raziskovanja neposredno uporabila so starši, zdravniki družinske medicine, fiziologi, fiziatri, pediatrična služba, šole, fizioterapevti. Oblikovanje razvojnih in preventivnih ter korekcijskih intervencij in programov pa je v interesu tudi za športne klube in društva, OKS, … Razvoj modelov spremljanja in selekcije ter vadbenih programov, javno-zdravstvene zavode in občine. Ker bo možno z podrobno obdelanimi podatki razviti modele skladnosti realizacije spremljanih EGV v realni situaciji, in zagotoviti preslikavo modela in simulacije EGV v specifičnih situacijah in okoljih pa bodo ugotovitve gotovo uporabne tudi za zdravstvene ustanove, podjetja, ergonomska razvojna podjetja ter za razvoj orodij in tehnologij.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
