Projekti / Programi
Medgeneracijska solidarnost v kmečkih družinah
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
Raziskovalci (3)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Najpomembnejši prispevek projekta k razvoju znanosti je uveljavljanje večdisciplinarnega raziskovanja kompleksnih medgeneracijskih odnosov (medgeneracijske solidarnosti in ambivalence) kot dopolnjujoče raziskovalne prakse. Primerjalna analiza raznovrstnih podatkovnih zbirk (anketna podatkovna zbirka, kvalitativna zbirka intervjujev, ocenjevalni listi za merjenje kvalitete življenja in medgeneracijske ambivalence ter etnografski dnevnik) je pokazala, da se večravenske analize dograjujejo in ne izključujejo navkljub različnim epistemoloških izhodiščem. Anketna raziskava Odnosi med generacijami in spoloma, prirejena za kmečko prebivalstvo v Sloveniji, je bila oblikovana na podlagi aktualnih podmen in teorij demografije, sociologije in ekonomije, ki se nanašajo na odnose med generacijami in spoloma. Izpeljana na reprezentativnem vzorcu treh opazovanih skupin (kmečko, podeželsko in mestno prebivalstvo) anketirancev po vsej Sloveniji, je bila podlaga za oblikovanje začetnega nabora vsebin pol-strukturiranih intervjujev, poglavitnega orodja antropološkega terenskega dela. Zaradi narave terenskega dela, so bile določene vsebine pogovorov dodane naknadno, na primer zgodovina kmetije, medsosedska pomoč, pomoč skupnosti in razširjenega sorodstva zunaj kmetije. Ti deli pripovedi so pomembno dogradili kontekst za analizo medgeneracijske solidarnosti in ambivalence v različnih časovnih obdobjih, kar je nadalje omogočilo primerjavo različnih praks (npr. medgeneracijske pomoči, obveznosti, delitve dela) v različnih časovnih obdobjih. Ocenjevalni listi merjenja kvalitete življenja in ambivalentnih odnosov so bili zasnovani s socialno psihološkimi podmenami. Izkazalo se je, da so uporabni za preučevanje ambivalentnih medgeneracijskih odnosov tudi antropološko zasnovanega terenskega dela. Težavne vsebine, kot je na primer ambivalenten odnos, je preučevalec na terenu lažje identificiral s pomočjo ocenjevalnih listov kot pa v osebnem pogovoru; glede teh vsebin se sogovorniki niso želeli opredeljevati, sogovornice pa so zahtevale diskretnost (ta del pogovora se ni snemal). Sproti voden terenski dnevnik je tudi dopolnjeval razlagalni okvir zbranih intervjujev.
Na podlagi rezultatov vzporednih analiz je poglaviten sklep ta, da je koncept medgeneracijske solidarnosti in ambivalence uporaben tudi v demografski, socialni in agrarni antropologiji. Še več, kombinacija večravenske in multidisciplinarne analize ne prispeva pomembno le k skupni sintezi rezultatov, ampak krepi razlagalno moč rezultatov vsake analize posebej: informacije, pridobljene z ocenjevalnimi listi, dodatno osvetlijo pogovore in nasprotno, pogovori nudijo kontekst za razlago sporočil ocenjevalnih listov. Podobno posamične izjave respondentov anketne raziskave »več povejo«, ko jih primerjamo s kontekstualiziranimi pripovedmi sogovornikov in sogovornic, pridobljenimi na terenskih lokacijah in obratno, pripovedi konkretnih sogovornikov in sogovornic »še več sporočajo«, ko jih primerjamo z izjavami abstraktnih skupin anketirancev.
Pomen za razvoj Slovenije
Dobljeni rezultati odpirajo prostor za argumentirano javno razpravo o politikah razvoja podeželja, o družinski, socialni in zdravstveni politiki na podeželju, tj. politikah, ki se posredno nanašajo na spodbujanje razvoja družinskega kmetovanja v Sloveniji. Slovenija sodi v skupino držav, ki z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po kmetijsko-živilskih proizvodih. Ker je zagotavljanje prehranske varnosti eden izmed prednostnih ciljev nacionalnega kmetijskega razvoja, je znanje o njegovih nosilcih še toliko bolj pomembno. Še več, znanje o odnosih med generacijami in spoloma je posebej relevantno tudi zaradi družbenih posledic staranja prebivalstva in globalne kmetijske razvojne usmerjenosti k družinskemu kmetovanju. Rezultati pričujočega projekta obveščajo zainteresirano javnost prav o pomenu medosebnih odnosov članov družinskih kmetij, bodisi kot dejavnikov tveganja za razvoj slabih odnosov med generacijami in spoloma in tudi njihove slabše kvalitete življenja, bodisi kot t.i. varovalnih dejavnikov za razvoj njihovih dobrih odnosov, ki povratno vplivajo na učinkovito izvajanje kmetijske dejavnosti.
Znanja, pridobljena v pričujočem projektu, so bila sproti predstavljena v pedagoškem procesu, kar je pomembno za razvoj in obnovo kadrov. Z njimi so se seznanili slušatelji pri predmetih: Sociologija podeželja (Biotehniška fakulteta UNL, Oddelek za agronomijo, univerzitetni program, I. stopnja) in Ekonomski in sociološki vidiki razvoja podeželja (Biotehniška fakulteta UNL, 3. bolonjska stopnja - doktorski študij Bioznanost). Obenem so bili pri prenosu znanja v prakso projektni rezultati predstavljeni tudi kmetijskim svetovalcem (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenija) in zainteresirani javnosti (Zveza kmetic Slovenije).
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
