Projekti / Programi
Izvori in transformacije motivov in simbolov v literaturi in jezikih
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Raziskovalci (4)
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskovalnega projekta o izvorih in transformaciji motivov in simbolov v literaturi in jezikih potrjujejo splošen pomen za razvoj znanosti na področjih literarne vede, jezikoslovja, semantike in stilistike v razmerju do nekaterih dejstev, kot so bila navedena v predlogu projekta:
1) Motivi hrepenenja, šibkosti in skušnjave v intertekstualnih razmerjih izjemno jasno osvet-ljujejo proces transformacije motivov in simbolov v literaturi in jezikih, a še nikoli doslej niso bili predmet načrtne primerjalne raziskave v širšem diahronem in sinhronem razvoju evropske in svetovne literature.
2) Semantična polja temeljnega biblijskega besedišča še niso bila načrtno raziskana v razmerju do izvorov in transformacij, ki se kaže v slovenskem in evropskem izročilu.
3) Interdisciplinarno raziskovanje na področjih humanistike v slovenskem in evropskem prostoru odpira nove možnosti odkrivanja pomena literarnih oblik, besedišča in slovnice.
Glavna sponanja treh članov projektne skupine je smiselno predstaviti za vsakega posebej:
Izr. prof. dr. Irena Avsenik Nabergoj
Raziskave o hrepenenju, ljubezni, lepoti in resnici razkrivajo naravo teh temeljnih konceptov v vseh razsežnostih življenja. Analiza besedil je potekala vzporedno s kritično presojo nekaterih vplivnih filozofov, literarnih kritikov, pesnikov in pisateljev v razponu med antiko in sodobnostjo. Platon (427–347 pr. Kr.) je s posebno pozornostjo obravnaval vprašanje lepote kot odsev večnih idej v delih Sofist, Protagora, Zakoni in Država in je s tem odprl razpravo o celotnem semantičnem polju hrepenenja, ljubezni in resnice. Platon razlikuje med ustvarjanjem dejanskih predmetov in »podob« bogov, ljudi in predmetov. Aristotela (384–322 pr. Kr.) ni navdihovala Platonova razlaga večnih idej, temveč kakovost ali lepota posnemanja večne lepote v umetniških stvaritvah. V Poetiki je Aristotel razvil svojo teorijo o lepoti tragedije, ki »posnema neko celoto in zaokroženo dejanje s primernim zunanjim obsegom« (pogl. 7). V novejšem obdobju so pomembne reference za kritično presojo semantičnega polja hrepenenja, lepote in resnice filozofa Alexander Gottlieb Baumgarten (1714–1762) in Immanuel Kant (1724–1804) ter pisatelj Lev Nikolajevič Tolstoj (1828–1910). Rezulati projekta razkrivajo eksistencialno in kognitivno osnovo temeljnih vrednot naše civilizacije.
Izr. prof. dr. Andreja Žele
V prispevku Ekspresivnost kot besedotvorna prvina (na primerih slovenskih glagolov). Philol. stud. (Skopje). [Spletna izdaja], 2011, letn. 2, str. 281–288, avtorica obravnava besedotvorje in pomenotvorje slovenskih glagolov. V skupni monografiji Simboli neizrekljivega pa je poudarek na funkcijski metafori v službi konkretne vsebine. Zlasti leposlovje išče posebno in intenzivno izraznost. Največja intenzivnost je povezana s pomensko dinamiko, v glagolih in izglagolskih tvorjenkah, ki lahko ekspresivno delujejo.
Akad. prof. dr. Jože Krašovec
Težišče raziskave je posvečeno širini svetopisemskega sveta verovanja in duhovne izkušnje, ki sta razlog za izredno bogastvo semantičnih, slogovnih in retoričnih načinov izražanja v svetopisemskih besedilih. Noben zgolj formalističen pristop ne more ustrezati. Potreben je celosten pristop v vsakem pogledu ob upoštevanju vseh semantičnih, slogovnih in retoričnih izraznih sredstev v njihovi specifični literarni zgradbi in v njihovem odnosu do širšega konteksta hebrejskih verovanj in vrednot. Poglavitna ugotovitev je, da vsi temeljni koncepti, ki označujejo človekovo osebno in družbeno življenje, sestavljajo skupno točko komunikacije med Bogom in človekom.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen projekta zadeva družbo in ga je mogoče takole opredeliti:
1) Interdisciplinarno raziskovanje izvorov in transformacij motivov in simbolov v literaturi in jezikih ima namen, da dosežemo ustrezno standardizacijo slovenskega besedišča in termino-logije na področjih jezikoslovja, literarnih ved, umetnostne zgodovine in glasbe;
2) obogatitev slovenskega in evropskega znanstvenega in kulturnega prostora z znanstvenimi publikacijami v slovenščini in tujih jezikih;
3) razvijanje znanstvene kakovosti s prizadevanji za posredovanje znanstvenih rezultatov na znanstvenih posvetih na regionalni in mednarodni ravni;
4) vključevanje ciljev raziskovalnega projekta v pedagoški proces prenove pedagoških pro-gramov v sklopu bolonjske reforme in priprava učbenikov;
5) velik vpliv novega slovenskega prevoda Svetega pisma, ki vključuje opombe, reference, slovar in druge dodatke, na kulturni razvoj.
Izr. prof. dr. Irena Avsenik Nabergoj
Raziskovanje izvorov in transformacije motivov in simbolov v literaturin in jezikih temelji na trdnem načelu medbesedilnosti. Projekt je bil osredotočen na pomenska polja različnih meta-foričnih izrazov hrepenenja, ljubezni in resnice v razmerju do njihovega ozadja in sodobne rabe. Poglavitni cilj je bila literarna analiza znanih besedil – od antike do sedanjega časa –, ki vključujejo iste ali podobne literarne sheme. Semantične vzporednice med različnimi jeziki in različni pogledi kljub formalni podobnosti povečuje, ne pa zmanjšuje pomen primerjave med našo kulturno dediščino, evropsimi »vzporednicami« in ceotno človeško civilizacijo. Med izbranimi primeri iz slovenske literaturo za natančnejšo analizo je osrednje mesto motiva Lepe Vide v slovenski kulturi, prezentacija Judov v slovenski literturi, prezentacija ljubezni v smislu žrtve in darovanja v Prešernovi romantični pesnitvi Krst pri Savici in ljubezenska poezija Simona Jenka, ki v nekaterih primerih spominja na Heinejeve pesmi.
Prof. dr. Andreja Žele
Ugotavljanje kombinatorike vsesplošno znanih in ustaljenih motivov in metafor (tudi) v slo-venskem leposlovju oziroma v slovenščini potrdi aktualizacijo njihovih pomenov in aktuali-zacijo tako motivnih kot metaforičnih razmerij; poudarjena je zlasti aktualizirana stalničnost vsečloveških motivov in metafor in kako le-ti skladenjskopomensko in stilno delujejo v celotni strukturi besedila in tudi v intertekstualnih razmerjih. Obravnava tudi z jeziko(slo)vnega vidika in v smislu interdisciplinarnosti literarne vede, jezikoslovja in biblijske literature opozori na nujno sporočanjsko aktualizacijo in na hkratno stalnično živost metafor in zlasti biblijskih metafor. Eden izmed ciljev je torej prikazati in dokazati skladenjsko in leksemsko aktualizacijo oz. trajno živost biblijskih in tudi siceršnjih metaforičnih izrazov, ki pomenskofunkcijsko pogosto prehajajo tudi v simbole.
Akad. prof. dr. Jože Krašovec
Težišče je bilo na raziskovanju semantike svetopisemskih jezikov in aplikacija na novi prevod Svetega pisma. Pomen prevoda in interpretacija svetopisemskih besedil za razvoj evropskih kultur je težko oceniti. Zgodnji prevodi Svetega pisma pomenijo poziv za etično in socialno odgovornost in pričevanje o literarnem razvoju številnih jezikov. Sveto pismo v grščini in latinščini je oblikovalo misel in življenje vzhodnega in zahodnega človeka. Vpliv na akadem-ske discipline in na naše skupnosti se kaže v: 1) izdelavi novih metodoloških in razlagalnih pristopov; 2) omogočanju širših kulturnih srečanj v odnosu med svetopisemskimi jeziki in ljudskimi svetopisemskimi izročili in sintezami med vzhodnimi in zahodnimi vplivi v srednji in jugovzhodni Evropi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
